Kot je povedala direktorica Agencije RS za okolje (Arso) Lilijana Kozlovič, se vzorčenje spreminja glede na globino vode oz. frekvenco pretokov. Na izviru Rižane se bo meritve izvajalo enkrat dnevno, ko je pretok Rižane na vodomerni postaji Rižana Kubed II več kot 20 kubičnih metrov na sekundo. V primeru, da se tam zaznajo mineralna olja v določeni višini, je treba izvesti identifikacijo organskih spojin in v roku 24 ur tudi vzorčenje na treh vrtinah (V-3, R-11 in R-14), ki se nahajajo na območju napajalnega zaledja izvira.

Monitoring se mora izvesti tudi, če se vodna gladina na vrtini V-3 dvigne nad 150 metrov nadmorske višine. V tem primeru se v roku 48 ur izvede vzorčenje na prej omenjenih treh vrtinah, organoleptično je treba spremljati tudi stanje na vrtini P-21, Hrastoveljskem potoku, Piculiču in v vaških vodnjakih. V primeru, da navedeni hidrološki pogoji iz te točke v koledarskem letu niso izpolnjeni, je treba vzorčenje na vrtinah V-3, R-11 in R-14 izvesti decembra istega leta.

Enkrat mesečno pa je treba izvesti tudi terenske meritve gladin in ostalih terenskih parametrov podzemne vode na treh vrtinah (V-3, R-11 in R-14) ter v njih organoleptično preveriti stanje podzemne vode. Organoleptično je treba v istem intervalu spremljati tudi stanje podzemne vode na četrti vrtini (P-21).

Slovenske železnice morajo sicer do začetka marca pripraviti nov načrt izvajanja monitoringa, ki bo veljal od 31. marca.

Na Arsu so danes spomnili, da je po prvih sanacijskih ukrepih po nesreči v tleh ostalo še kakih 9000 litrov kerozina. Sicer so takoj po nesreči med drugim odstranili velike količine onesnažene zemljine, odstranili ujete količine kerozina in namestili folijo, ki očitno dobro preprečuje pronicanje vode v tla in s tem izpiranje kerozina v okolje.

Kerozin se namreč ni pojavil v vrtinah kljub zelo vodnatima novembru in decembru. Kot je zatrdila Bonia Miljavac z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, tveganja za porabnike vode doslej ni bilo.

Predlog novih navodil za monitoring po nesreči so prejeli tudi na Rižanskem vodovodu, je povedal direktor podjetja Martin Pregelj. Njim navodila za monitoring nalaga zdravstvena inšpekcija. Doslej so surovo vodo kontrolirali šestkrat dnevno, za prihodnje obdobje pa si bodo prizadevali, da se odločba, izdana njim, uskladi z odločbo, izdano Slovenskim železnicam.

Vzorčenje na pitni vodi Rižanski vodovod že redno izvaja ne glede na okoliščine, zato določilo o tem v odločbi ni potrebno, je menil Pregelj. Na surovi vodi pa je po njegovem še naprej primerna dnevna kontrola, a ne v taki meri, kot doslej. "To moramo uskladiti," je pojasnil. Kot je dodal, jim je doslej nastalo za okoli 800.000 evrov dodatnih stroškov, na povrnitev teh sredstev pa še čakajo na Slovenske železnice.

Direktor podjetja SŽ-Infrastruktura Matjaž Kranjc je zatrdil, da so od nesreče dosledno spoštovali vse odločbe in dopolnilne odločbe pristojnih organov. Sami so zaenkrat zaradi nesreče zabeležili za slabe štiri milijone evrov stroškov in se trudijo zadevo čim prej zapreti tudi pri zavarovalnici.

Jasno je že, da je nesrečo povzročil zlom ostrice na kretnici, a še čakajo na analizo materiala, ki jo je naročil državni preiskovalec železniških nesreč. Končno poročilo bi neuradno lahko dobili do konca meseca, zatem pa bo mogoče tudi zapreti zavarovalniške zahtevke, je dodal Kranjc.