Ulična četvorka v Portorožu 2016. Foto: Plesna zveza Slovenije

Ulična četvorka (European Quadrille Dance Festival) je sicer evropski projekt, ki ga v Sloveniji in v še petih drugih evropskih državah koordinira Plesna zveza Slovenije. Sodelovanje na četvorki je za maturante brezplačno, za prenos v vse kraje pa poskrbi Radio Slovenija International, ki se ta dan javlja 'v živo' s prizorišč v Sloveniji in tujini.   

Pod njenim okriljem so maturanti tako v petek zaplesali v enaidvajsetih slovenskih mestih, pa tudi v Srbiji, na Slovaškem, Madžarskem, v Severni Makedoniji in v Črni gori. Četvorke pa niso plesali v prav nobenem izmed mest slovenske Istre.

Zanimalo nas je, zakaj je bilo temu tako, zato smo se z vprašanji obrnili na Plesno zvezo Slovenije in na obalne srednje šole. Odgovorili so se le s Plesne zveze, s srednjih šol na naša vprašanja ni bilo odziva.

Rudi Kocbek, glavni koordinator pri Plesni zvezi Slovenije nam je povedal, da obalni maturanti na ulični četvorki ne sodelujejo že sedem let. Zadnja je bila namreč v Portorožu leta 2016, ko je na lesenih pomolih portoroške plaže zaplesalo približno 70 maturantov, največja udeležba pa je bila leta 2012 v Kopru, ko se jih je na Titovem trgu zavrtelo 184.

Ulična četvorka v Portorožu 2016. Foto: Plesna zveza Slovenije

A zakaj ne plešejo več? Ker, tako Kocbek, "za sodelovanje na tej prireditvi med maturanti ni pravega interesa, pa tudi ne prave spodbude in podpore s strani srednjih šol in lokalne skupnosti. Za izvedbo te prireditve bi potrebovali lokalnega organizatorja, ki bi skrbel tudi za promocijo in koordinacijo dogodka na Obali; Plesna zveza namreč ni organizator, temveč je koordinator dogodka na državni in mednarodni ravni."

Kocbek sicer meni, da je razlogov za nesodelovanje več, izpostavi pa tri: prvi je po njegovem mnenju ta, da šole dijakov ne spodbujajo k sodelovanju in posledično tega dogodka tudi ne vključijo v šolski koledar; drugi razlog tiči v nezainteresiranosti dijakov, saj po toliko letih premora maturanti temu dogodku ne pripisujejo nekega posebnega pomena (kot ga na primer maturantskemu plesu), tretji razlog pa je, da med lokalnimi organizatorji prireditev za tovrsten projekt ni zanimanja.

Ulična četvorka v Portorožu 2016. Foto: Plesna zveza Slovenije

"V številnih mestih po Sloveniji je to kar dobro urejeno. Večina ima lokalnega organizatorja, v Ljubjani je to denimo Dijaška skupnost, ki je povezan s šolami in tudi z občino, še posebno v manjših krajih, kjer ulična četvorka predstavlja pomemben dogodek za vso skupnost. Na Plesni zvezi Slovenije si seveda želimo, da bi se nam obalni maturanti v prihodnosti spet pridružili, a je to odvisno predvsem od vodstev srednjih šol, dijakov in lokalne skupnosti," zaključi Kocbek.

Da je ulična četvorka res poseben projekt potrjuje tudi podatek, da se je Plesna zveza Slovenije z njo kar trikrat vpisala v Guinnessovo knjigo rekordov v sinhronem plesanju, in sicer v letih 2009, 2010 in 2011. Rekordna znamka iz leta 2011 s 33.202 udeleženci še vedno velja za največje število simultano plesočih v četvorki. 

Morda pa jo bomo prihodnje leto vendarle spremljali tudi v katerem od obalnih mest?