Evropska komisija je svojo iniciativo poimenovala Sure, kar v angleščini pomeni gotov. Opisala jo je kot delo za skrajšan čas s podporo države. "Podjetja plačujejo plače zaposlenim, tudi če trenutno ne služijo denarja," je v video nagovoru danes poudarila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. "Evropa jim prihaja naproti z novo iniciativo," je dodala.

Regije, kot sta milanska ali madridska, imajo vrsto zdravih podjetij, ki pa trenutno trpijo zaradi zdravstvene krize. Iniciativa Sure naj bi pomagala tem in drugim hudo prizadetim regijam prek solidarnosti drugih držav članic.

V času gospodarske krize po letu 2008 je delo za skrajšan čas po navedbah von der Leyenove "pomagalo milijonom ljudi obdržati delo in podjetjem prebroditi finančno krizo s svojimi zaposlenimi". Tako so se podjetja po izteku krize lahko vrnila z vso močjo.

Ursula von der Leyen

Ideja iniciative Sure torej je, da delavci ostanejo zaposleni, a v obdobju, ko je manj naročil, delajo skrajšan delovni čas. V prostem času se morda lahko učijo novih spretnosti ali znanj, ki jim bodo pomagala na poti naprej, hkrati pa ohranijo prihodek. Ko bo zdravstvene krize konec, pa bodo ti ljudje pripravljeni takoj znova začeti z delom za polni delovni čas.

Iniciativa "bo pomagala najhuje prizadetim državam, zanjo jamčijo vse države članice", je še dodala von der Leyenova. "To je evropska solidarnost v akciji."

Evropski statistični urad Eurostat je prav danes objavil, da je bila stopnja brezposelnosti v območju z evrom februarja najnižja od marca 2008. Dosegla je 7,3 odstotka, kar je 0,1 odstotne točke manj kot januarja in 0,4 odstotne točke manj kot februarja lani. V EU je bila s 6,5 odstotka enaka kot januarja in 0,4 odstotne točke nižja kot pred letom dni. Pričakovati je sicer, da se bo brezposelnost zaradi koronavirusa močno povečala.

S skrajšanim delovnikom imajo dobre izkušnje v Nemčiji

Z delom za krajši čas imajo sicer dobre izkušnje v Nemčiji, kjer so ta ukrep s pridom izkoristili v času finančne in gospodarske krize po letu 2008. Po izbruhu novega koronavirusa je za državno pomoč v sklopu tega ukrepa že zaprosilo okoli 470.000 podjetij, je v torek povedal minister za delo Hubertus Heil. V okviru sheme Berlin pokriva okoli dve tretjini plač delavcev, ki jim delodajalci v dogovoru s svetom delavcev skrajšajo delovni čas. Za ukrep lahko zaprosi podjetje, ki skrajšan delovni čas uvede za najmanj desetino delavcev, navaja francoska tiskovna agencija AFP.

Podjetja za pomoč zaprosijo v lokalni izpostavi agencije za delo. Ta pokrije tudi socialne prispevke za delavce; ukrep lahko traja največ leto dni. Leta 2009, ko se je nemško gospodarstvo skrčilo za pet odstotkov, je ukrep tekom leta povprečno pokrival 1,1 milijona delavcev, Berlin je izplačal okoli 10 milijard evrov. Konec leta 2009 je bila stopnja brezposelnosti 7,6-odstotna, kar je bilo pod tisto izpred leta dni.

Prvi mož nemške zvezne agencije za delo Detlef Scheele je v torek povedal, da ima agencija trenutno okoli 26 milijard evrov rezerv, dodatno pa jim je finančno pripravljena pomagati vlada.

Koliko delavcev je z ukrepom pokritih v času krize zaradi koronavirusa, agencija trenutno ni znala oceniti. Je pa denimo Volkswagen zaprosil za pokritje za 80.000 delavcev, BMW jih je prijavil 20.000 in proizvajalec delov Continental 30.000. O vključitvi v ukrep se s sveti delavcev pogovarjajo tudi v Daimlerju in Siemensu, kemični velikan BASF je napovedal vključitev nekaj tovarn, pomoč za 31.000 zaposlenih je napovedala Lufthansa, vseh 11.000 svojih delavcev pa v krajši delovni čas preusmerja organizator potovanj TUI.