Seja je potekala na zahtevo poslanskih skupin LMŠ, SD, SAB, Levica in NeP. Na njej so obravnavali ugotovitve poročila Medvladnega odbora za podnebne spremembe (IPCC), ki deluje pod okriljem ZN. Globalne temperature bodo okoli leta 2030, desetletje prej, kot je bilo predvideno še pred tremi leti, po sedanjem scenariju predvidoma višje za okoli 1,5 stopinje Celzija, izhaja iz poročila IPCC.

Kot je na seji v imenu predlagateljev ob navedbi omenjenih podatkov opozoril poslanec Andrej Rajh (SAB), tem spremembam tudi v Sloveniji ne moremo ubežati, zato moramo hitro ukrepati, če želimo ublažiti posledice podnebnih sprememb.

Predlog: DZ naj v čim krajšem času razglasi podnebno in okoljsko krizo

Predlagatelji so zato pripravili več sklepov. Tako so predlagali, da naj vlada najkasneje v roku 60 dni pripravi odločnejšo in ambicioznejšo strategijo za zmanjšanje in blaženje učinkov podnebnih sprememb. Naslednji sklep se nanaša na nacionalni podnebno-energetski načrt, ki naj vsebuje konkretne ukrepe za zaustavitev prekomernega segrevanja.

Obenem so predlagali, da naj ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v roku 60 dni pripravi ukrepe za omejitev škodnih posledic podnebnih sprememb na dostopnost in kakovost lokalno pridelane hrane. Prav tako so predlagali, naj DZ na zakonski ravni v čim krajšem možnem času prepove uporabo plastičnih izdelkov za enkratno uporabo ter da DZ v Sloveniji razglasi podnebno in okoljsko krizo.

Andrej Vizjak

Minister za okolje Andrej Vizjak je se je zavzel, da se v Sloveniji strateško ukrepanje na tem področju veže na zakonodajni sveženj EU Pripravljeni na 55 (Fit for 55). Prehitevanje ni na mestu in bi bilo lahko celo problematično, meni. Zato je predlagal, da se prvi sklep predlagateljev prilagodi v smislu, da naj vlada pripravi strategijo 60 dni po sprejetju omenjenega svežnja. Po besedah Rajha so ministrov nasvet upoštevali in sklep prilagodili.

Zbogom plastični izdelki za enkratno uporabo, a to ne bo dovolj

Vizjak je ob tem izpostavil nujnost ukrepanja na svetovni ravni. Ni namreč dovolj, če neke ukrepe sprejema zgolj Slovenija. Zato se mu tudi ne zdi potrebno razglasiti izredne okoljske razmere v državi. Glede četrtega predloga je spomnil, da je vlada že sprejela uredbo za prepoved plastičnih izdelkov za enkratno uporabo.

Državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Blaž Košorok je na seji pojasnil, da se že pripravljajo na spremembe nacionalnega podnebno-energetskega načrta. Državni sekretar na kmetijskem ministrstvu Anton Harej pa je dejal, da aktivnosti, kakršne so predlagali v opoziciji, že potekajo, z Evropsko komisijo pa že usklajujejo Skupno kmetijsko politiko. Takšnega dokumenta zato v 60 dneh ne morejo pripraviti.

Na seji je sodelovalo tudi več strokovnjakov s področja podnebnih sprememb. Klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj je med drugim opozorila na politične nestabilnosti, ki jih lahko prinesejo podnebne spremembe, npr. vojno za vodo ali migracije. Taj Zavodnik iz organizacije Fokus pa je opozoril na potrebo po takojšnjem in radikalnem ukrepanju. Marko Maver z Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano je opozoril na potencialne vplive podnebnih sprememb na zdravje ljudi.

V razpravi so poslanci opozicije predvsem opozarjali na nujnost hitrega in smelejšega ukrepanja. Opozorili so tudi na pomanjkanje javnega dialoga. Janja Sluga (NeP) je besede predstavnikov vlade, da je potrebno počakati na to, kaj bo sklenila mednarodna javnost, označila za izgovore. Svetovno ukrepanje je pomembno, a lahko Slovenija nekatere stvari vseeno naredi sama, je poudarila. Dejan Židan (SD) pa je spomnil, da so izredne okoljske razmere med drugim že razglasili v Vatikanu in Avstriji. Poslancu Rudiju Medvedu (LMŠ) se medtem zdi čudno, da je vlada letos že dvakrat znižala subvencije za nakup električnih avtomobilov.

Koalicija: Ukrepanje je potrebno predvsem na svetovni ravni

Koalicijski poslanci so večinoma izrazili strinjanje z ministrom Vizjakom, da je ukrepanje potrebno predvsem na svetovni ravni. Mojca Škrinjar (SDS) je tako pojasnila, da samo EU in Slovenija ne moreta sami storiti vsega potrebnega, ter izpostavila Kitajsko kot eno največjih onesnaževalk. Njen strankarski kolega Ljubo Žnidar je dejal, da mora podobne zaveze, kot jih je sprejela EU, sprejeti tudi preostali svet.

Mateja Udovč (SMC) je pojasnila, da bomo za doseganje potrebnih korakov morali stopiti tudi iz območja udobja in spremeniti svoje življenjske navade. Predstavila je tudi predlog koalicije, da naj vsa pristojna ministrstva nemudoma zagotovijo polno izvajanje sprejetega nacionalnega podnebno-energetskega načrta ter pravočasno izvedbo vseh sprejetih ukrepov tega načrta. Infrastrukturno in okoljsko ministrstvo pa naj pripravita poročilo o izvajanju tega načrta v prvi polovici naslednjega leta.

Poslanci so na glasovanju podprli usklajeni prvi predlog, ostali predlogi predlagateljev seje pa niso dobili zadostne podpore.