PESIMISTIČNI EVROPEJCI: Narašča občutek negotovosti in nezaupanja v vlade

Svet

Evropejci so izrazito pesimistični glede stanja sveta, svojih držav in prihodnosti, kaže obsežna anketa med več kot 11.000 prebivalci Evropske unije. Skoraj dve tretjini vprašanih menita, da so najboljša leta že za nami, več kot tri četrtine pa verjamejo, da bo življenje za naslednjo generacijo težje. Večina Evropejcev ocenjuje, da je demokracija v njihovih državah v zatonu in da politični sistemi ne delujejo učinkovito. Pesimizem je posebej razširjen v zahodni in srednji Evropi. Hkrati si Evropejci želijo bolj odločne zaščite nacionalnih interesov ter več vlaganj v obrambo in varnost. Ameriški predsednik Donald Trump je v očeh večine vprašanih zaznan kot negativen dejavnik za svetovno gospodarstvo, mir in varnost.

Ekskluzivna anketa, izvedena novembra lani med 11.000 prebivalci v državah Evropske unije, razkriva globok pesimizem glede stanja sveta, svojih držav, lastnih življenjskih razmer ter nevarnosti, ki jih predstavlja ameriški predsednik Donald Trump. Skoraj dve tretjini vprašanih je dejalo, da so "najboljša leta že za nami" (63 odstotkov), medtem ko jih 77 odstotkov meni, da bo življenje v njihovi državi "težje za naslednjo generacijo", kaže anketa strateškega komunikacijskega podjetja FGS Global, navaja Politico. Mračno razpoloženje je še posebej razširjeno v zahodni in srednji Evropi. Večina Evropejcev (76 odstotkov) meni, da je demokracija v njihovi državi v zatonu.

Anketa razkriva široko razširjeno zaskrbljenost glede stanja evropskih demokracij in sposobnosti vlad, da se spopadejo z izzivi, med katere sodijo vojna na vzhodnem robu celine, gospodarska in geopolitična negotovost ter naraščajoče napetosti z Washingtonom.

V skoraj vseh anketiranih državah večina prebivalcev meni, da njihova država ubira napačno pot. Izjeme so Poljska, Litva in Danska.

Anketa je slaba novica za večino vlad, saj razkriva šibko zaupanje javnosti v politične sisteme in skepticizem glede njihove sposobnosti učinkovitega delovanja. Ko so morali izbrati med dvema nasprotujočima si trditvama, je vsaj polovica vprašanih menila, da politični sistem njihove države "ne služi ljudem in potrebuje temeljito reformo", namesto da bi "deloval razmeroma dobro in ne potreboval bistvenih sprememb". Nordijske države so imele najbolj pozitivne rezultate. Najvišje deleže negativnih ocen so zabeležili v Romuniji (91 odstotkov), Grčiji (88 odstotkov) in Bolgariji (86 odstotkov).

Glede na številne izzive, s katerimi se sooča celina, si Evropejci želijo, da bi njihovi voditelji prevzeli več odgovornosti in se ustrezno pripravili. Na vprašanje, ali se strinjajo, da bi morale njihove države "bolj odločno uveljavljati svoje nacionalne interese, tudi če to povzroči trenja z drugimi državami", je velika večina odgovorila pritrdilno (71 odstotkov). Vprašani so prav tako podprli večja vlaganja v evropsko varnost, saj jih je 57 odstotkov podprlo več "izdatkov za obrambo in varnost".

Približno dve tretjini sodelujočih v anketi FGS Global je dejalo, da so pesimistični tudi glede Trumpovega vpliva v prihajajočem letu na svetovno gospodarstvo (69 odstotkov), mir in varnost (64 odstotkov) ter na njihovo lastno državo (64 odstotkov). Na vprašanje, ali si Trump zasluži Nobelovo nagrado za mir, je 77 odstotkov vprašanih odgovorilo, da si je ne.

FGS Global je med 10. in 23. novembrom 2025 anketiral 11.714 odraslih iz 23 držav Evropske unije. V vsaki izmed naslednjih držav je bilo opravljenih najmanj 500 intervjujev - med njimi je bila tudi Slovenija. 

Deli novico:

Komentiraj

Za komentiranje je potrebna  Prijava  oz.  Registracija