Po predčasnem odpadanju plodov oljk je v istrskih nasadih stanje porazno predvsem pri sorti leccino, bolje gre istrski belici. Marsikateri pridelovalec zaradi stroškov ponekod morda ne bo pobral redkih preostalih plodov. Kot opozarja strokovnjakinja Viljanka Vesel, pa bi bilo to lahko nevarno, saj bi si tam lahko naredila zalego oljčna muha.
OLJKE SO SPET V TEŽAVAH: Najprej temperaturna nihanja, zdaj pa muha in smrdljivka
Slovenija
V začetku julija je prišlo do izrazitega sušenja in odpadanja plodov, zaradi česar so posamezni oljčniki že takrat ostali brez pridelka. Kot je pojasnila vodja centra za oljkarstvo pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Nova Gorica Viljanka Vesel, je stanje zelo različno, oljkarji pa na nekaterih nasadih sploh ne bodo pobirali oljk.
Spomladanska temperaturna nihanja so slabše prenesle oljke sorte leccino, za katero Veselova pravi, da jih skoraj ne bo oz. jih bo zelo malo. Stanje pri sorti istrska belica je nekoliko boljše, saj na skoraj nobenem nasadu niso ostali brez vsaj nekaj plodov. To sicer lahko predstavlja še večjo težavo, saj se bo marsikateri pridelovalec zaradi visokih stroškov obiranja pičlih količin plodov spraševal, ali naj sploh obere oljke. Če bodo drevesa pustili nedotaknjena, pa to lahko nudi pogoje za zalego oljčne muhe za naslednje leto.
Veselova sicer ocenjuje, da večje škode zaradi oljčne muhe in marmorirane smrdljivke zaenkrat še ni bilo. Večje težave z oljčno muho pa bi lahko predstavljala prihajajoča ohladitev z bolj vlažnim vremenom.
V novogoriškem kmetijsko gozdarskem zavodu so pred dnevi na svoji spletni strani opozorili, da v oljčnikih na vabah še vedno opažajo manjšo prisotnost oljčne muhe. Sicer pa so zaradi manjšega števila plodov v večini oljčnikov ti kljub nizki populaciji oljčne muhe bolj izpostavljeni napadu škodljivke. V oljčnikih na območju slovenske Istre, Vipavske doline in Goriških Brd so poleg tega opazili tudi prisotnost marmorirane smrdljivke, a so trenutno so populacije še omejene.
Glede vzrokov za letošnje odpadanje plodov se je Veselova pridružila drugim strokovnjakov v izpostavljanju vremenskih razmer. Kot je pojasnila, so pregledali razmere v daljšem časovnem obdobju in jih primerjali z letošnjimi, pri tem pa so najbolj izstopala temperaturna nihanja v spomladanskem času.
Še najbolj usodno je po njenem bilo dejstvo, da so izjemno toplemu marcu v začetku aprila sledile zelo nizke temperature. Čeprav ob cvetenju tega ni bilo opaziti, je očitno prišlo do motenj v razvoju cvetnega brsta, ki je sicer zacvetel, vendar se seme ni primerno razvilo, zato so plodovi začeli odpadati.