V društvu Legebitra so raziskavo predstavili v okviru konference na temo mavričnih družin, ki poteka danes in v soboto ter jo organizirajo skupaj z organizacijo Mavrične družine Hrvaška. Predsednik Legebitre Sebastjan Sitar je dejal, da so presenečeni, da večina Slovencev podpira mavrično družino. Dodal je, da morajo družbo še naprej informirati in izobraževati, sploh o tem, da so mavrične družine kot vse druge družine ter imajo svoje družinske težave.

Mavrična družina je družina, kjer ima otrok ali več otrok vsaj enega starša, ki se identificira kot lezbijka, gej, biseksualec, transseksualec itd., torej kot pripadnik LGBTIQ skupnosti.

Med razlogi za pozitiven odnos do mavričnih družin so anketiranci navedli lastno odsotnost predsodkov, mnenje, da so to lahko boljši starši oziroma družine, in da ima vsak pravico živeti po svoje. Razlogi za negativen odnos pa so prepričanje, da so lahko družina samo oče, mati in otroci, da to ni normalno oziroma naravno in da take družine predstavljajo slabo vzgojo in razvoj otroka.

Najbolj pozitiven odnos do koncepta imajo pripadniki generacije Z, torej rojeni po letu 1996, nadpovprečno veliko žensk in osebe, ki niso starši. Mavrične družine tudi bolj podpirajo osebe iz Osrednjeslovenske regije, urbanega okolja ter levo politično usmerjeni.

Med anketiranci, ki imajo do mavričnih družin negativen odnos, je nadpovprečno veliko moških, pripadnikov generacije X (rojeni med letoma 1960 in 1979), ter deloma staršev. Izstopajo tudi prebivalci Savinjske in Koroške regije ter politično desno usmerjeni anketiranci.

Največjo podporo med vprašanimi ima oblika starševstva, kjer ima oseba v istospolnem paru otroka iz predhodnega razmerja z raznospolnim partnerjem. Nekoliko nižja je podpora v primeru posvojitve ali umetne oploditve. Raziskava je pokazala tudi, da med podporniki mavričnih družin obstaja delež vprašanih, ki ne podpirajo starševstva v takih družinah.

Anketiranci se v največji meri strinjajo, da so otroci iz mavričnih družin pogosteje žrtve diskriminacije in izključevanja iz družbe. 33 odstotkov anketirancev se strinja s tem, da bi morale biti knjige o mavričnih družinah dostopne v javnih knjižnicah, 34 odstotkov anketirancev pa se sploh ne strinja, da bi moral učni načrt v šolah vključevati LGBTIQ teme. Parade ponosa ob tem podpira 56 odstotkov vprašanih.

V raziskavi so anketirance vprašali tudi o sprejemanju LGBTIQ oseb, podpori posvojitvam in zakonski zvezi. Vprašani bolj podpirajo razmerje dveh žensk kot dveh moških, saj 12 odstotkov vprašanih za soseda ne bi želelo imeti moškega istospolnega para, medtem ko ženskega istospolnega para za sosedi ne bi želelo imeti šest odstotkov vprašanih. Ob tem več vprašanih ne bi motilo, če bi imela sodelavka v službi istospolno partnerko.

Pri posvojitvi otroka so največ podpore deležni heteroseksualni pari, ki ne morejo imeti otrok, sledijo pa samske ženske. Podobno je tudi pri podpori dostopa do oploditve z medicinsko pomočjo, kjer je podpora največja pri ženskah v raznospolnih vezah ter samskih ženskah, nižja pa je podpora v primeru istospolne zveze, najnižja pa v primeru transspolne osebe. Pri možnosti sklenitve zakonske zveze je podpora zakonski zvezi med moškim in žensko občutno višja kot v primeru istospolnih parov ter transspolnih oseb.

V raziskavi je julija 2023 sodelovalo 1017 oseb, starih med 15 in 75 let.

Podobno raziskavo je Valicon izvedel tudi na Hrvaškem, kjer so bili rezultati podobni. Koncept mavričnih družin podpira podoben odstotek vprašanih kot v Sloveniji, in sicer 42 odstotkov, koncepta pa ne podpira 36 odstotkov anketirancev, enako kot v Sloveniji. Na Hrvaškem imajo bolj pozitiven odnos do mavričnih družin ob najmlajših tudi najstarejši vprašani. Parado ponosa podpira 49 odstotka vprašanih, a zelo malo pripadnikov LGBTIQ skupnosti. Predsednik organizacije Mavrične družine Hrvaška Daniel Martinović pa je v predstavitvi dejal, da so bili nad rezultati zelo pozitivno presenečeni.