Članice zveze Nato so v nedeljo po navedbah neimenovanih virov dosegle dogovor o zvišanju proračunskih izdatkov za obrambo in varnost s trenutnih dveh na pet odstotkov BDP do leta 2035. Dogovor bodo uradno potrdili voditelji držav na vrhu v Haagu, ki bo potekal v torek in sredo.

Pri tem bodo morale 3,5 odstotka BDP nameniti za naložbe neposredno v obrambo, še 1,5 odstotka BDP pa za naložbe, povezane z njo.

Toda Španija, ki je tovrstno povišanje že pred tem označevala za nerazumno in kontraproduktivno, bo lahko za obrambo porabila tudi manj.

"Španija je dosegla dogovor z Natom, ki nam bo omogočal, da spoštujemo svoje zaveze do severnoatlantskega zavezništva, ne da bi morali obrambne izdatke povišati na pet odstotkov BDP," je v nedeljo zvečer sporočil Sanchez.

Potrdil je, da je tudi Španija pristala na dogovor, a je po pisanju tujih tiskovnih agencij do tega prišlo šele po spremembi v besedilu dogovora. Ta je izraz "mi se zavezujemo" spremenil v "zaveznice se zavezujejo", kar da Španiji omogoča določeno fleksibilnost, navedbe predstavnika Nata povzema spletni portal Politico.

Sanchez je v nedeljo obenem zatrdil, da bo povišanje obrambnih izdatkov na 2,1 odstotka BDP Španiji zadoščalo za pridobitev in vzdrževanje vsega osebja, opreme in infrastrukture, potrebnih za soočanje z grožnjami in izzivi.

"Zavedamo se težavnosti geopolitičnega konteksta, popolnoma spoštujemo legitimno željo drugih držav, da dvignejo svoja obrambna vlaganja, če to želijo, a mi tega ne bomo storili," je dodal v izjavi.

Španija je lani za obrambo porabila približno 1,3 odstotka BDP, kar jo uvršča med članice Nata, ki za obrambo namenijo najmanjši delež. Sanchez se je aprila zavezal, da bodo letos ta delež vendarle povišali na dva odstotka BDP.

Premier Sanchez iz vrst socialistov lovi občutljivo ravnovesje, saj želi hkrati zadovoljiti zaveznike v Natu in koalicijske partnerje na levici, ki ostro nasprotujejo dodatni porabi proračunskih sredstev za vojsko in orožje.