Ukrep se nanaša na davek na dodano vrednost (DDV) na dobavo elektrike, zemeljskega plina in lesa za kurjavo ter na daljinsko ogrevanje. Za vse uporabnike je v tem obdobju znižan z 22 odstotkov na 9,5 odstotka. Uveljavitev ukrepa je prinesla lani avgusta sprejeta novela zakona o DDV.

"Namen zakona je bilo skupaj z drugimi ukrepi razbremeniti potrošnike visokih cen ogrevanja v času kurilne sezone. Nižja stopnja DDV je bila obračunana samo za energente, ki so namenjeni ogrevanju. Zdaj ob koncu kurilne sezone se je poraba energentov, ki so namenjeni ogrevanju, že zmanjšala," so zapisali na finančnem ministrstvu.

Kot so poudarili, se vlada zaveda resnosti razmer na mednarodnih energetskih trgih, kar po njihovih navedbah dokazujejo tudi številni sprejeti ukrepi. Povprečni gospodinjski odjemalec je na letni ravni z njimi prihranil od 110 do 334 evrov za dobavo električne energije in od 90 do 675 evrov za dobavo zemeljskega plina. Obseg podpore prebivalcem in gospodarstvu je lani znašal okoli 2,2 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), v letu 2023 pa načrtujejo ukrepe v višini 1,6 odstotka BDP, so poudarili.

Letos tako načrtujejo za eno milijardo evrov pomoči gospodarstvu. "Podjetjem bomo subvencionirali plačilo visokih cen energentov, pripravili smo tudi dva ukrepa za ohranitev delovnih mest," so med drugim navedli.

Ker podaljšanja ukrepa znižanja DDV na energente torej ne bo, bodo računi za te energente od junijskega naprej višji, kljub temu da je vlada do konca leta podaljšala regulacijo maloprodajnih cen elektrike in plina za gospodinjstva, male poslovne odjemalce in zaščitene odjemalce ter cen elektrike za mala in srednje velika podjetja. Cena do konca leta ostaja regulirana tudi za javne zavode.

DDV se namreč na računu obračuna na koncu, potem ko so seštete cene same dobavljene energije, omrežnine, trošarine, prispevkov in ostalih dajatev ter morebitnih drugih stroškov.