Razstava je nastala na pobudo poslanca Evropskega parlamenta Matjaža Nemca, ki je lani ob Pahorjevi smrti predlagal, da se ob obletnici priredi posebno slovesnost v njegov spomin.

Kot so povedali v poslančevi ljubljanski pisarni, so si priložnostno postavitev zamislili kot potujočo razstavo, ki bo pozneje gostovala tudi po Sloveniji in drugod po svetu.

Poudarek je na Pahorjevih literarnih delih. Tako so za razstavo uspeli pridobiti Pahorjev roman Nekropola v vseh 18 prevodih, na ogled pa bo tudi faksimile prvih štirih natipkanih strani Nekropole, ki jih je Pahor spisal v 60. letih, danes pa jih hrani Narodna in univerzitetna knjižnica. Razstavljenih bo še nekaj Pahorjevih romanov in drugih literarnih del.

Razstavljenih bo tudi nekaj Pahorjevih nagrad in priznanj, poleg nagrade Evropskega parlamenta državljan Evrope tudi štiri najvišja državna odlikovanja, ki jih je prejel v Sloveniji, Italiji, Avstriji in Franciji.

Na ogled bo tudi nekaj pisateljevih osebnih predmetov, kot so pisalna miza, tipkalni stroj, očala, čepica in plašč ter nekaj fotografij iz osebnega arhiva. Večino teh predmetov je Pahor podaril po njem imenovani knjižnici na Proseku pri Trstu, od koder so si jih zdaj izposodili za bruseljsko razstavo.

Razstava bo opremljena tudi s panoji, na katerih bo v petih jezikih - poleg slovenščine še v italijanščini, francoščini, nemščini in angleščini - predstavljena Pahorjeva življenjska pot, na ogled pa bo tudi posebna priloga Primorskih novic in Primorskega dnevnika, ki je izšla ob Pahorjevi smrti, so še povedali v Nemčevi pisarni.

Na nocojšnjem odprtju razstave bodo zbrane poleg pobudnika Nemca nagovorili še odgovorni urednik Primorskega dnevnika Igor Devetak, predsednica Slovenske kulturno-gospodarske zveze Ksenija Dobrila in predsednik Sveta slovenskih organizacij Walter Bandelj.

Sledilo bo pogovorno omizje, ki ga bo povezovala novinarka Primorskega dnevnika Poljanka Dolhar, na njem pa bodo sodelovali senatorka Italijanske republike v Rimu ter Pahorjeva prijateljica Tatjana Rojc, profesorica Univerze v Ljubljani in raziskovalka Marta Verginella, literarna zgodovinarka, profesorica in sodelavka Inštituta za kulturno zgodovino ZRC SAZU Urška Perenič ter filozof in fotograf Evgen Bavčar, ki je prav tako kot njegov prijatelj prejel priznanje Evropskega parlamenta državljan Evrope.