Kot pravi Ramšakova, je rod meduz Aurelia zelo raznolik, v njem je trenutno 26 različnih vrst, ki naseljujejo svetovna morja. "Ločijo se glede na nekatere genetske markerje in morfološke značilnosti, to so detajli v preprosti telesni zgradbi meduze, ki jih prepoznajo strokovnjaki," opisuje.

Največ vrst je bilo na novo opisanih v lanskem letu, in sicer deset, "kar je posledica bolj intenzivnega raziskovanja genoma meduz iz rodu Aurelia". "In tu smo lahko tudi nekoliko zadržani, ker bodo naslednje nove raziskave verjetno ponovno prevetrile število vrst in pojasnile evolucijo oziroma razvoj te živalske skupine," pravi Ramšakova.

Vse vrste meduz iz rodu Aurelia imajo zelo podobne strupe

Ob tem dodaja, da je za laike število vrst v rodu Aurelia precej nepomembno, ker jih je med sabo zgolj po videzu nemogoče ločiti. Najbolj zanesljiva je analiza DNA. Še v šestdesetih letih prejšnjega stoletja je bilo mogoče v strokovni literaturi najti le sedem vrst, ki so naseljevale svetovna morja. Ločevali so jih po zgradbi oziroma posameznih detajlih.

"Enotnega mnenja o številu vrst tudi takrat niso imeli. Nekateri strokovnjaki so jih priznavali, nekateri so bili mnenja, da so samo geografsko pogojene različice," razlaga strokovnjakinja.

Vse vrste meduz iz rodu Aurelia in njim sorodne vrste ožigalkarjev imajo zelo podobne strupe. To so beljakovine s podobnim delovanjem. Eden takih je fosfolipaza A2, ki vsebuje mešanico različnih beljakovin, podobno kot kačji strup. Kot pojasnjuje Ramšakova:

"Različne skupine živali - ožigalkarji, kače, pajki - imajo namreč enake strupe, le razmerja sestavin ter posamezne komponente v njih so drugačni. Potem so tu membranske beljakovine, imenovane porini, ki delujejo na celične membrane, in nevrotoksini, ki povzročajo težave ob stiku oziroma ožigu meduze, kot so srbečica, pordelost kože ali celo dermatitis."

"Tudi letos lahko pričakujemo množično pojavljanje klobučnjakov"

Obsežnejših podatkov, da bi se v Jadranskem morju zaradi klimatskih sprememb vse pogosteje pojavljaje tujerodne vrste klobučnjakov, na Morski biološki postaji Piran nimajo. So pa prisotne nekatere tujerodne vrste klobučnjakov-meduz v Sredozemskem morju, npr. Phyllorhiza punctata.

Veliki klobučnjak

"Tudi ta ni zelo nevarna za ljudi, prisotna je od devetdesetih let. Mi je še nismo videli. Se pa nekatere vrste pojavljajo pogosteje in so postale stalnica, kot so vrste rodu Aurelia, pa veliki klobučnjak. Druge vrste so manj pogoste in redkeje opažene. Tudi letos lahko pričakujemo množično pojavljanje klobučnjakov. Trenutno je veliko velikega klobučnjaka, lat. Rhizostoma pulmo," zaključuje Ramšakova.

Aurelia pseudosolida ne predstavlja nevarnosti za kopalce, brez težav jo lahko držite v rokah, pa je za hrvaške medije povedal Rade Garić iz dubrovniškega inštituta. Najverjetneje se prehranjuje s planktonom. Za vrsto Aurelia solida predvidevajo, da je v Jadran prišla iz Indijskega oceana. Aurelia pseudosolida pa je bila pri Rovinju najdena ena sama, ženskega spola in polna ličink.