Iz Eme so v petek sporočili le, da njihov odbor v okviru redne revizije varnostnih poročil glede cepiva Astrazenece, imenovanega Vaxzevria, analizira podatke o primerih omenjenega sindroma. Koliko primerov te sicer redke bolezni so zaznali po cepljenju, niso pojasnili, poroča tiskovna agencija Reuters.

Kot še pojasnjuje Reuters, je Ema GBS kot morebiten stranski pojav cepljenja, ki ga je treba v nadaljnjem postopku preverjanja posebej spremljati, opredelila, potem ko je konec januarja priporočila izdajo pogojnega dovoljenja za uporabo britansko-švedskega cepiva.

GBS je redka motnja, pri kateri imunski sistem prične napadati periferni živčni sistem, kar se kaže kot oslabelost in parestezije - nenormalni občutki vzdolž poti perifernih živcev, kot so mravljinčenje, skelenje ali zbadanje - ali omrtvičenost okončin. Pogost simptom sta bolečina globokih mišic in prizadetost obraznih mišic, lahko pa se razvije paraliza celotnega telesa.

Večina bolnikov v nekaj mesecih popolnoma okreva, nekaterim pa ostanejo trajne posledice. Smrt zaradi zapletov bolezni je izredno redka. GBS ponavadi povzroči bakterijska ali virusna okužba, so ga pa v preteklosti že povezovali tudi s cepljenji, npr. leta 1976 ob izbruhu prašičje gripe v ZDA ter ob izbruhu ptičje gripe H1N1 leta 2009.

Ema je v petek tudi potrdila, da preučuje poročila o primerih vnetja srca po cepljenju z cepivoma mRNA podjetij Pfizer/BioNTech in Moderna. Kot je sicer pojasnila, zaenkrat ni nobenih dokazov, da bi bilo to dvoje povezano, poroča Reuters.

Prejšnji teden je ameriški Center za nadzor nad nalezljivimi boleznimi (CDC) sporočil, da ni ugotovil nobenih povezav med vnetjem srca in cepivi proti covidu-19.

Pri ameriškem Pfizerju in nemškem BioNTechu so sporočili, da podpirajo revizijo Eme, a da po več kot 450 milijonih razdeljenih odmerkov niso zaznali nobenih indikacij o omenjeni vzročni povezanosti. Kot so še pojasnili, pri cepljenih niso zaznali povišane stopnje tveganja za miokarditis oziroma vnetje srčne mišice v primerjavi s splošno populacijo.