V 15 letih je tako iz podirajočih se vojašnic nastal največji muzejski kompleks pri nas, ki ga je v letu 2018 obiskalo več kot 50.000 obiskovalcev. To ga uvršča med najbolj obiskane slovenske muzeje, kljub temu pa še ni bil deležen financiranja s strani države.

"Ta muzej je izjemnega pomena, ker ponazarja vojaško zgodovino Slovenije, še zlasti je zanimiva zbirka iz osamosvojitvene vojne. Če hočemo mladim pokazati, kaj se je dogajalo leta 1991, je pomembno, da kar največ šol obišče ta muzej, ker jim bomo lahko tako pokazali v naravi, kaj se je dogajalo in mogoče jih bo to tudi bolj zanimalo, kot da se o tem suhoparno učijo iz učbenikov," je povedal predsednik vlade Marjan Šarec.

Minister za kulturo Zoran Poznič pa je obljubil, da bodo poskušali najti možnost, da bi pivški muzej tudi financirali.

Vpis Parka vojaške zgodovine v razvid muzejev predstavlja eno od prelomnic v razvoju projekta

Med prejšnje prelomnice se uvrščata tudi prihod podmornice P-913 Zeta - donacije Republike Črne gore leta 2011 in umestitev helikopterja Gazela TO-001 Velenje v muzejsko zbirko (leta 2012). Med prelomnimi pridobitvami velja izpostaviti še nemško vojaško lokomotivo 52-4936 (leta 2016), ki predstavlja največji in najtežji eksponat v Parku vojaške zgodovine.

Ključna razvojna prelomnica je bila celovita ureditev kompleksa Parka vojaške zgodovine, ki je bila izvedena v letih 2014/15. V okviru tega projekta sta bila sezidana nov paviljon in garaža za vozne eksponate, prenovili pa so tudi glavno stavbo in znaten del infrastrukture parka.

Park je tako danes sodobno zasnovan muzejski kompleks, ki je edinstven v Sloveniji in v sosednjih državah. Bogate zbirke in razstave pomembno dopolnjuje zlasti vozni del zbirke, ki združuje nekaj izjemnih zgodovinskih oklepnikov v voznem stanju. Dodatno vrednost po mnenju obiskovalcev predstavljajo doživetja, kot sta na primer obisk notranjosti podmornice ali pa izkušnja letenja na simulatorju MiG-21.

V razvid muzejev pri ministrstvu za kulturo je pivški muzej vpisan kot 57., 13 med njimi je državnih, je ob robu slovesnosti povedala sekretarka na direktoratu za kulturno dediščino Nada Zorn.