Celotna Evropska unija bo z julijem ukinila oprostitev carin za pakete v vrednosti do 150 evrov, ki prihajajo iz držav zunaj EU. Uvedena bo carina v višini 3 evre za vsak posamezen izdelek v pošiljki, kar pomeni, da bo pošiljka s tremi različnimi izdelki obremenjena z devetimi evri dodatnih stroškov.

Nova dajatev je predvsem usmerjena v poceni izdelke s platform, kot so AliExpress, Shein in Temu. V EU je lani prispelo kar 4,6 milijarde paketov, vrednih manj kot 150 evrov, več kot 90 odstotkov iz Kitajske. Posredno pa bodo lahko prizadeti tudi drugi veliki spletni trgovci, denimo ameriški Amazon.

ZDA so ukrep že zaostrile

Podoben korak so lani naredile tudi Združene države Amerike, ki so ukinile politiko de minimis za pošiljke do 800 dolarjev. Po podatkih, ki jih je objavil Reuters, je ta ukrep zaustavil rast vrednosti pošiljk v ZDA, medtem ko se je v EU njihov obseg še naprej povečeval.

V dostavnem podjetju DPD Slovenija opažajo močno rast tovrstnih pošiljk, zlasti v letih 2024 in 2025. Raziskava E-shopper Barometer 2025 kaže, da kar 70 odstotkov rednih spletnih kupcev v Sloveniji nakupuje na kitajskih platformah, kar je precej nad evropskim povprečjem (48 odstotkov).

Kaj Slovenci največ naročamo?

Slovenski potrošniki najpogosteje naročajo oblačila, modne dodatke, kozmetiko, manjše elektronske izdelke in izdelke za dom. Podobne trende opažajo tudi na Pošti Slovenije, podatki Fursa pa kažejo, da so v paketih pogosto tudi prehranska dopolnila.

Učinek nove dajatve je težko napovedati. Po eni strani bi lahko višja cena zmanjšala povpraševanje, po drugi strani pa so cenovne razlike pri nekaterih izdelkih še vedno tako velike, da bi kupci lahko ostali zvesti kitajskim platformam.

Dostavne službe ne pričakujejo večjega upada

V DPD Slovenija ocenjujejo, da ukrep morda nekoliko zmanjša število nizkocenovnih paketov, ne pričakujejo pa večjega upada skupnega obsega pošiljk. Podobno menijo tudi na Pošti Slovenije, kjer poudarjajo, da bo dejanski vpliv odvisen od odziva kupcev in trgovcev.

Podatki Finančne uprave RS kažejo, da se je število pošiljk do 150 evrov v zadnjih letih uradno zmanjšalo, vendar predvsem zaradi posebne ureditve IOSS, po kateri so bile pošiljke obravnavane v drugih državah EU. To ne pomeni, da se je število naročil dejansko zmanjšalo.

Na Fursu ocenjujejo, da bi lahko z novo dajatvijo zbrali okoli 684 tisoč evrov letno, pri čemer bo večina sredstev šla v evropski proračun, Slovenija pa bo obdržala 25 odstotkov za stroške pobiranja.