Pred odhodom v Ljubljano so predstavniki Civilne iniciative Snežnik na novinarski konferenci v Ilirski Bistrici povedali, da so v dobrem mesecu dni zbrali 969 podpisov, s katerimi občani sporočajo nestrinjanje z umestitvijo vetrnih elektrarn v njihovo okolje. Dodali so jim 213 pripomb, ki so jih prav tako zbrali v minulem mesecu.

Andrej Bergoč iz civilne iniciative je povedal, da vetrnicam nasprotujejo predvsem zato, ker posegajo v območje neokrnjene narave, prav tako pa gre za vodovarstveno območje. S postavitvijo vetrnic bi po njegovih besedah potencialno lahko prišlo do ogrožanja virov vodne oskrbe v občini, spomnil je tudi na gradnjo novih povezovalnih vodovodov. Opozoril je, da bi lahko vetrnice ogrozile vodooskrbo celotne obalne regije in Krasa.

Drugi predstavnik iniciative Egon Zevnik je dodal, da si tako trenutna lokalna občinska oblast kot tudi tamkajšnji prebivalci predstavljajo drugačen razvoj občine, prednost pa v zadnjem obdobju dajejo trajnostnemu turizmu, ki jim prinaša tudi dobre finančne obete. Po njegovih besedah bi vetrnice kakršnokoli turistično dejavnost v občini ustavile, saj si nihče ne želi počitnikovati blizu vetrnic, ki v višino segajo tudi do 250 metrov.

Zevnik je potrdil, da so istočasno zbirali podpise za pristopne izjave k civilni iniciativi. Te bi namreč potrebovali, v kolikor se bodo morali v projekt vključiti kot stranka v postopku. Kvota za ta cilj je 500 podpisov, ki ga do danes še niso dosegli, a so po njegovih zagotovilih blizu te meje.

Civilno iniciativo Snežnik je z obiskom novinarske konference podprl tudi tamkajšnji župan Gregor Kovačič. Kot je po dogodku povedal za STA, gre za naravno pomemben prostor, del katerega sodi v zavarovano območje Natura 2000, zaradi česar si zasluži še dodatno skrb in varovanje. Povedal je, da si občina na tem mestu prizadeva umestiti regijski park, v katerem vidijo tudi razvojne priložnosti, ob čemer je spomnil na sosednje občine, ki so na tak način "v občine prinesle kar nekaj evropskega denarja".

Kovačič se zaveda, da lahko vlada s sprejetjem državnega prostorskega načrta kljub jasni volji občanov še naprej vztraja, a kot je dodal, bi to predstavljalo popolno in nesramno ignoranco: "Popolno ignoranco tako občanov Ilirske Bistrice, ki so nedvoumno sporočili, da si tega projekta ne želijo, kot tudi popolno ignoranco občinskega sveta Občine Ilirska Bistrica, ki je v manj kot tednu dni po predstavitvi projekta sprejel zavezujoče sklepe, ki nasprotujejo državnemu prostorskemu načrtu."

Oglasila pa se je tudi civilna iniciativa ZA Ilirsko Bistrico, ki ni na prvo žogo proti pripravi državnega prostorskega načrta (DPN) za vetrno elektrarno. Podpirajo namreč razvoj, energetsko neodvisnost in trajnostno naravnanost ter hočejo vedeti, kaj sploh je mogoče graditi in kaj ne. Zbrali so 623 podpisov v podporo začetku postopka priprave DPN. Luka Butinar iz iniciative je sporočil, da so tudi oni svoje podpise že poslali na ministrstvo.

Vetrnice naj bi po načrtih postavili na hribih Pušlji hrib, Jezerski hrib, Stražica, Volčji hrib, Mrenovkin hrib, Doganov hrib, Gabrovec in Habrica, in to najmanj 1400 metrov od najbližjega naselja. V premeru naj bi merile 115 do 180 metrov, v višino pa večinoma od 100 do 175 metrov. Vsaka vetrnica bi imela inštalirano moč sedem megavatov, celotno polje torej 63 megavatov.