"Italija je torej država, kjer živijo, plačujejo davke ipd. In Italija je tista, ki jim mora tudi zagotavljati manjšinske pravice. Tako kot so pripadniki italijanske manjšine v Sloveniji državljani Slovenije in je dolžnost Slovenije, da poskrbi za uresničevanje pravic italijanske narodnostne skupnosti," so pojasnili v uradu predsednice republike.

Dodali so, da je predsednica v javnih nastopih in intervjujih večkrat povedala, da so Slovenci iz zamejstev soustvarjalci slovenske kulture in narodne identitete. "Kot slovenska predsednica bo vedno podpirala projekte, ki krepijo narodno identiteto in jezik in spodbujajo sodelovanje na podlagi evropskih vrednot," so še sporočili.

Kot poročajo nekateri slovenski mediji, je ena od dijakinj v sredinem pogovoru Pirc Musar s slovenskimi srednješolci v Trstu poudarila, da manjšina ne more brez domovine, slovensko predsednico pa vprašala, ali se ji zdi, da matični Slovenci dovolj dobro poznajo in upoštevajo svoje zamejce. "Vaša domovina je Italija. Vi prispevate k razvoju, sožitju in kulturi Italije. Tega ne pozabite," je po poročanju medijev odgovorila Pirc Musar.

Predsedničine besede so po poročanju spletnega portala N1 negativno presenetile predstavnike slovenske skupnosti v Italiji, tudi predsednika obeh krovnih organizacij manjšine.

"Za nas je domovina samo republika Slovenija," je za N1 poudaril predsednik Sveta slovenskih organizacij (SSO) Walter Bandelj. "Naš dom je bolj Ljubljana kot pa Rim," je še dejal. Predsednica Slovenske kulturno-gospodarske zveze Ksenija Dobrila pa je ocenila, da se je Pirc Musar morda v odgovoru zmotila in je imela v mislih državo namesto domovine. "Kulturno in jezikovno smo del slovenskega naroda. Naša država seveda je Italija, nenazadnje živimo v skladu z njenimi pravili. Imamo tudi italijansko državljanstvo, vendar je domovina druga stvar," je povedala za spletni portal.

Ni se zgodilo prvič, da je predsednica s svojimi izjavami razburila slovensko manjšino. Kmalu po izvolitvi je konec lanskega leta v pogovoru za avstrijsko radiotelevizijo ORF izrazila prepričanje, da so manjšinske pravice v Avstriji zgledno urejene. Njena izjava je naletela na neodobravanje ene od krovnih organizacij Slovencev na avstrijskem Koroškem, Narodnega sveta koroških Slovencev, kjer so spomnili na neizvajanje nekaterih temeljnih avstrijskih pogodb. "Če so me narobe razumeli, se jim opravičujem," je takrat dejala in pojasnila, da z izjavo ni mislila nič slabega.