Foto: STA

Slovenska vojska je v letu 2021 zagotavljala ustrezno raven večine izdelanih načrtov uporabe, kar je omogočalo, da enote dosežejo zahtevano pripravljenost glede na čas, ki enotam in poveljstvu vojske ob pravočasnem obveščanju o predvideni vojaški grožnji državi ali zaveznikom omogoča pravočasen prehod v krizno ali vojno organiziranost, popolnitev s kadrom, oborožitvijo in opremo ter izvedbo predvidenega usposabljanja za izvajanje načrtovanih nalog, je po predstavitvi poročila dejal Glavaš.

Vojska je lani po njegovih besedah zagotavljala tudi ustrezno raven neprekinjenega delovanja služb in določenih bojnih in podpornih sistemov, v visoki stopnji 24-urne pripravljenosti je bilo v okviru odzivnih in stalnih sil povprečno devet odstotkov pripadnikov operativnih sil. Prav tako so bila v visoki stopnji pripravljenosti poveljstva, enote in posamezniki v skladu s skupnimi načrti obrambe v okviru zavezništva.

Glavaš: ostajajo pomanjkljivosti oziroma neskladja

SV je ob tem zagotavljala pripravljenost zmogljivosti za izvajanje nalog v skladu z varnostnimi razmerami na podlagi odločitev pristojnih organov vodenja in poveljevanja, pri tem je bilo v okviru priprav na delovanje v mirovnih operacijah, misijah in nalogah pri sodelovanju s policijo v ustrezni stopnji pripravljenosti 15 odstotkov pripadnikov operativnih sil SV.

Slovenija je v letu 2021 zagotovila tudi pripravljenost operativnih sil, namenjenih za hitro odzivanje v primeru naravnih in drugih nesreč. Ob tem je Glavaš danes ocenil, da je bila SV v lanskem letu pripravljena za izvajanje nalog na podlagi letnih načrtov dela. Kljub temu pa še ostajajo pomanjkljivosti oz. neskladja, ki so vplivala na oceno pripravljenosti SV.

Foto: STA

Med slednjimi je izpostavil neustrezno popolnitev mirnodobne sestave SV zaradi pomanjkanja kadra in delno pomanjkljivo popolnitev z oborožitvijo in opremo ter strelivom zaradi izpada finančnih sredstev. Zaradi epidemičnih ukrepov in neprekinjenega izvajanja nalog v podporo policiji pa je bil izveden le del potrebnih urjenj in vaj enot mirnodobne sestave SV, je pojasnil Glavaš.

Sprejet dolgoročni program opremljanja SV in vojaške strategije

Kot je še izpostavil, je bilo v letu 2021 sprejetih več pomembnih odločitev, ki bodo v prihodnje pozitivno vplivali na pripravljenost in na celotno delovanje slovenske vojske. Med drugim je v veljavo stopil zakon o investicijah v SV, DZ je sprejel dopolnitev zakona o obrambi in zakona o službi v SV, ki bosta omogočila nadaljnje kadrovsko popolnjevanje. Slovenija je lani sprejela tudi splošni dolgoročni program razvoja in opremljanja SV do leta 2035 in izdelala predlog vojaške strategije, pristopila pa je tudi k spremenjenemu sistemu pridobivanja kadrov ter nadgradnji sistema vojaškega izobraževanja.

Navedene spremembe bodo po Glavaševih besedah v prihodnjih letih dvignile pripravljenost SV na raven, ki bo političnim odločevalcem zagotavljala ustrezne možnosti za uporabo vojaškega instrumenta moči za zagotavljanje naših nacionalnih interesov.

Kot je še poudaril, se nujnost vseh teh ukrepov v zadnjih dneh kaže v mednarodnem okolju, ki postaja vse bolj nepredvidljivo in hitro spremenljivo, kar lahko v relativno kratkem času vpliva na našo varnost ali varnost naših zaveznic. Vojna v Ukrajini je namreč po njegovih besedah v temeljih spremenila našo geostrateško realnost in je lahko potencialna pot v varnostno krizo. Kot načelnik generalštaba je zato odgovoren, da bo tudi v takšnem primeru SV s svojo strukturo, pripravljenostjo, sodobno opremo in vzdržljivostjo zagotovila varnost in suverenost države, je zatrdil.

"Iz poročila Generalštaba Slovenske vojske izhaja, da je Slovenska vojska naredila viden napredek, ni pa ta napredek še dovolj za celovito delovanje v vojnih razmerah," je ocenil vrhovni poveljnik obrambnih sil Pahor. A ob tem dodal: "Vendar pa z vso odgovornostjo ocenjujem, da je Slovenska vojska skupaj z drugimi silami in ob podpori ljudi sposobna ubraniti ozemeljsko celovitost in suverenost Republike Slovenije."

Pahor: ključna naloga je povečevanje števila pripadnikov SV

V stalni sestavi je ustavljen trend padanja števila vojakov, v prostovoljni pogodbeni rezervi pa se je število povečalo za nekaj deset pripadnikov. "To še zdaleč ni dovolj, vendar z doslednim izvajanjem sprejetih ukrepov in njihovim izboljševanjem ter nadgradnjo lahko pričakujemo postopno povečevanje števila pripadnikov Slovenske vojske. To je ključna naloga," je izpostavil Pahor.

Dodal je še, da iz poročila izhaja tudi, da je imela SV v preteklem obdobju pomembno vlogo pri podpori Policiji in Civilni zaščiti, pri varovanju državne meje in v času epidemije covida-19. To pa se kaže v manjšem obsegu rednih in nujnih usposabljanj za izvajanje temeljnega poslanstva - obrambe države.

Pahor: Slovenija ni neposredno vojaško ogrožena

Pahor se je ob tem ozrl na aktualno dogajanje v Ukrajini in ocenil, da se Slovenija na rusko ogrožanje mednarodnega reda in miru s pomočjo Ukrajini in sankcijami zoper Rusijo odziva kot aktivna članica Evropske unije in Nata, kot sestavni del Zahodnega sveta.

"Že od začetka agresije poudarjam, da si moramo prizadevati za čimprejšnjo prekinitev ognja in nadaljevanje reševanja spornih vprašanj po mirni poti," je izpostavil.

Hkrati je poudaril, da "Slovenija ni neposredno vojaško ogrožena in zaenkrat ni znakov, da bi to bila". "Vendar moramo resno in naglo poslabšanje političnih in vojaških razmer v Evropi in svetu jemati z vso resnostjo. V tem smislu bo Slovenija po potrebi sprejemala sorazmerne ukrepe," je napovedal. "Slovenija je bila in ostaja varna država," je poudaril.