V odpadnih vodah čistilnih naprav za izolsko, koprsko in ankaransko občino so lani izmerili na prebivalca dnevno 558 mg kokaina. Konec tedna – petek, sobota in nedelja – je bilo kokaina v odpadnih vodah še več, okoli 619 mg na prebivalca. V primerjavi z drugimi večjimi slovenski mesti Koper krepko prednjači. Na primer, v Ljubljani so med tednom izmerili okoli 360 mg, ob koncih tedna pa okoli 480 mg na prebivalca.

Meritve so bile opravljene tudi za amfetamine, ki jih je v odpadnih vodah za Koper, Izolo in Ankaran sicer občutno manj v primerjavi s kokainom. Tako med tednom kot ob vikendih se vrednost giblje okoli 8 mg na prebivalca.

Ob vikendih na Obali močno poraste uporaba mamila MDMA, čeprav so vrednosti daleč pod vrednostmi uporabe kokaina. Med tednom okoli 9 mg na prebivalca, konec tedna okoli 14 mg. Še najmanj je v odpadnih vodah metamfetaminov, in sicer tako med tednom kot ob vikendih okoli 0,5 mg na prebivalca.

Podatki za leto 2018 kažejo, da se tako denimo Ljubljana in Maribor uvrščata pod evropsko povprečje vsebnosti benzoilekgonina (biomarkerja kokaina), ki predstavlja približno 450 mg/dan/100 prebivalcev. Rezultati za Ljubljano kažejo 289 mg/dan/1000 prebivalcev, za Maribor pa denimo 93 mg/dan/1000 prebivalcev, je poročalo Delo. 

Epidemiologija odpadnih vod je inovativni pristop za ocenjevanje uporabe drog v prispevnem območju določene čistilne naprave. S to metodo določajo vsebnosti posameznih drog ali njihovih izločenih produktov presnove, t. i. biomarkerjev, v odpadnih vodah. Z upoštevanjem osnovnih parametrov delovanja čistilne naprave strokovnjaki potem ocenijo uporabo drog pri ljudeh, ki prebivajo ali se zadržujejo na izbranih območjih.

Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami raziskavo o koncentracijah prepovedanih drog v čistilnih napravah izvede vsako leto, prvič leta 2011. Prvič so analizo odpadnih vod za preučevanje uporabe nedovoljenih drog izvedli leta 2005 v Italiji, in to za oceno uporabe kokaina. V raziskavah za lansko leto je prvič sodeloval tudi Koper.

Mladostniki v Sloveniji po uporabi konoplje presegajo mednarodno povprečje

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) so nam pojasnili, da je v Sloveniji sicer najbolj razširjena prepovedana droga še vedno konoplja. Po podatkih nacionalne raziskave o uporabi tobaka, alkohola in drugih drog med prebivalci Slovenije v starosti 15-64 let, ki jo je v letu 2018 izvedel NIJZ, je konopljo že kdaj v življenju uporabilo 20,7 % prebivalcev Slovenije, starih med 15 in 64 let. Ekstazi je uporabilo 2,9 % prebivalcev Slovenije, kokain 2,6 % prebivalcev in amfetamin 2,3 % prebivalcev.

Tudi med mladostniki je konoplja najbolj razširjena prepovedana droga. Po podatkih raziskave Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju (HBSC 2018, NIJZ), ki je bila v letu 2018 prvič izvedena tudi med 17-letnimi dijaki, je konopljo že kdaj v življenju uporabilo 42,5 %, ekstazi jih je uporabilo 4,6 % in kokain 4,1 %, so navedli na NIJZ.

V diskotekah imajo radi stimulativne droge

Spletna raziskava med uporabniki v nočnem življenju (Research drug checking services evaluation; Drogart 2017) pa je pokazala, da so poleg konoplje še posebej priljubljene stimulativne droge, in sicer ekstazi, kokain in amfetamin. 83,4 % anketiranih je poročalo, da so v zadnjem mesecu uporabili konopljo, 54,2 % anketiranih je poročalo, da so v zadnjem mesecu zaužili MDMA, 38 %, da so uporabili kokain in 31,8 %, da so uporabili amfetamin.

Po podatkih ankete narejene med uporabniki programov zmanjševanja škode zaradi uporabe droge, ki jo je leta 2018 opravila koprska enota NIJZ, jih je 89,5 % poročalo, da so v zadnjem letu uporabili opioide, 72,8 % jih je uporabilo konopljo in 64,6 % stimulativne droge, med njimi najpogosteje kokain (61 %), pojasnjujejo na NIJZ.

"V zadnjih letih vse več podatkov kaže na večjo dostopnost kokaina v različnih populacijskih skupinah; tako je uporaba kokaina zabeležena med srednješolsko populacijo, o precejšnji prisotnosti kokaina v nočnem življenju pričajo podatki manjših raziskav in podatki analiz odpadnih voda, vsakoletna raziskava med uporabniki programov zmanjševanja škode potrjuje visoko razširjenost uporabe kokaina tudi v tej populaciji," ugotavljajo strokovnjaki.

Največ smrti zaradi kokaina

V letu 2018 je bilo s kokainom povezanih največje število smrti zaradi prepovedanih drog: skupaj smrti, povezanih s prepovedanimi drogami 59, od tega zaradi kokaina 15 smrti. Precej je poraslo tudi število zastrupitev s kokainom in te so bile na prvem mestu po številu zastrupitev s prepovedanimi drogami, ki so jih obravnavali v urgentnih internističnih ambulantah Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana.

Kokain je na drugem mestu kot razlog za vključenost v program zdravljenja v mreži centrov za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog. V programe svetovanja in psihoterapije za uporabnike prepovedanih drog, ki jih izvajajo štiri nevladne organizacije, pa je bilo zaradi težav s kokainom vključenih 67 oseb (11 % od vseh obravnavanih zaradi prepovedanih drog). Testiranje vzorcev psihoaktivnih snovi, ki poteka v okviru Sistema za zgodnje opozarjanje na pojav novih psihoaktivnih snovi, zadnja tri leta beleži strmo naraščanje čistosti kokaina, konstantno se namreč pojavljajo vzorci z vsebnostjo kokaina med 70 in 90 %, so še pojasnili na NIJZ.