Po dveh letih padanja v času pandemije covida-19 je Allianzov globalni indeks plačilne nesposobnosti podjetij lansko leto iz četrtletja v četrtletje beležil rast. Pri tem je v tretjem četrtletju na letni ravni porasel za 14 odstotkov, v zadnjem lanskem četrtletju pa za 11 odstotkov, so v poročilu, objavljenem na spletni strani zavarovalnice, zapisali v družbi. V celotnem lanskem letu se je število plačilne nesposobnosti podjetij povečalo za devet odstotkov.

Prvi razpoložljivi podatki za letošnji januar in februar potrjujejo, da se bo trend naraščanja plačilne nesposobnosti nadaljeval. Pri tem pa so raziskovalci zabeležili porast plačilne nesposobnosti, zlasti na Nizozemskem, v severnih in baltskih državah ter na Japonskem in v Avstraliji.

Na seznam držav, ki beležijo porast primerov plačilne nesposobnosti, se je uvrstila tudi Slovenija, v sporočilu za javnost poudarjajo v družbi Allianz Slovenija. Lani so v Sloveniji v medletni primerjavi zabeležili porast stečajev v sektorjih transporta in skladiščenja (+38 odstotkov), informacijsko-komunikacijskih tehnologij (+15 odstotkov) ter izobraževanja, zdravstva in socialnega varstva ter gradbeništva (po +3 odstotke).

Rast plačilne nesposobnosti podjetij po svetu je bila po oceni družbe Allianz v veliki meri pričakovana, zaradi izteka podpornih ukrepov, povezanih s pandemijo covida-19, pretresov zaradi vojne v Ukrajini ter dolgotrajnih zaprtij gospodarstva na Kitajskem, ki so vplivala na dobavne verige in cene surovin.

Število trgov z dolgotrajno nizko stopnjo plačilne nesposobnosti se mehanično zmanjšuje in je zdaj omejeno na Kitajsko, Brazilijo, Italijo in Rusijo. Kot poudarjajo, je Rusija sicer poseben primer, kjer je "vojnemu gospodarstvu" doslej uspelo izravnati prenehanje moratorija na insolventnost.

Po oceni Allianza bo svetovni indeks plačilne nesposobnosti letos poskočil za 21 odstotkov, prihodnje leto pa za štiri odstotke. Letošnje leto bo polovica analiziranih držav verjetno presegla raven plačilne nesposobnosti pred pandemijo, leta 2024 pa tri od petih držav.

Svoje posledica bo letošnje in prihodnje leto pustila tudi manjša rast gospodarstva. "Po naših izračunih bi evroobmočje in ZDA v letih 2023-2024 v povprečju potrebovala 1,3 oziroma 1,5 odstotne točke dodatne rasti bruto domačega proizvoda (BDP), da bi se število primerov plačilne nesposobnosti stabiliziralo," ocenjujejo.

Finančna kriza, kakršna je izbruhnila leta 2008, bi po oceni raziskovalcev v letih 2023 in 2024 pomenila 21.600 dodatnih primerov plačilne nesposobnosti v ZDA in 99.900 v Zahodni Evropi. Tudi brez velike finančne krize bi kreditni krč v takšnem obsegu, kot v začetku tisočletja, ko je počil tehnološki balon, letos in prihodnje leto povzročil 12.900 oziroma 95.300 dodatnih primerov plačilne nesposobnosti. V primeru zamrznitve kreditov, ki bi ustavila nova posojila, bi se število primerov plačilne nesposobnosti povečalo za dodatnih 10.700 v ZDA in 46.300 v Evropi, še ugotavljajo v družbi Allianz.