Višje sodišče je v začetku oktobra 2017 potrdilo sodbo okrajnega sodišča iz novembra 2016, ki je Kokla obsodilo na pogojno zaporno kazen zaradi dveh kaznivih dejanj ponarejanja listin. Vrhovno sodišče pa je nato delno ugodilo zahtevi za varstvo zakonitosti.

Vrhovni sodniki so sicer potrdili sodbo za prvo kaznivo dejanje iz leta 2007, ko je Kokl kot predsednik ŠOUP odredil objavo spremenjenega statuta študentske organizacije, ki mu je omogočil, da je tudi po izteku študentskega statusa ŠOUP vodil kot direktor. Za spremenjeni statut na korespondenčni seji ni glasovalo dovolj študentskih poslancev, Kokl pa je to vedel in ga vseeno objavil.

Za drugo kaznivo dejanje pa je vrhovno sodišče sodbo razveljavilo. Kokl naj bi leta 2012 policistom, ki so preiskovali domnevno sporne posle ŠOUP, izročil kopijo neveljavnega statuta, čeprav je vedel, da ga študentski zbor ni sprejel.

Kriminalist Zoran Morato je danes spomnil, kako so na policiji začeli preiskovati domnevne nepravilnosti v študentski organizaciji na podlagi več anonimnih prijav o domnevnem trošenju denarja ŠOUP. Po hišnih preiskavah pa je policija ugotovila neskladja med statutom, ki jim ga je na podlagi dopisa izročil Kokl, in besedilom, ki so ga sami našli.

Kot je pojasnil kriminalist, so tedaj začeli sumiti, da je statut ponarejen. Tako so zadevo najprej preverili pri poslancih v študentskem zboru in ti so v večini zatrdili, da so na dopisni seji bodisi glasovali proti spremembi statuta bodisi niso glasovali.

Takrat so na policiji posumili, da "je nekaj narobe". Tako so se obrnili na tedanjo predsednico študentskega zbora Mirelo Čanić, ki jim je zatrdila, da statut ni bil sprejet in da je o tem seznanila Kokla. Šele zatem so kaznivega dejanja osumili Kokla, je še navedel kriminalist.