Kot smo že poročali, pred pričetkom poletne turistične sezone na Obali ni drastično poraslo povpraševanje po kadrih v gostinstvu in turizmu, kot bi morda pričakovali. Statistični urad RS (Surs) ima zadnje zabeležene podatke glede zaposlitev tujcev za maj 2024 in takrat je bilo v koprski, izolski, piranski in ankaranski občini zaposlenih 8.258 tujcev.
NAJVEČ TUJCEV NA OBALI JE ZAPOSLENIH V KOPRU, KAR POLOVICA: Samo en delovni sektor obstaja, ki je bolj pogost od gostinstva
Koper
Kot pojasnjujejo na Sursu, je bilo maja letos največ zaposlenih tujcev v Kopru, in sicer skoraj polovica, 4.749. Sledi Izola, kjer je našlo zaposlitev 1.826 tujcev, v Piranu je bilo zaposlenih 1.540 tujcev in v Ankaranu 143.
Največ tujcev, ki so bili maja letos zaposleni na Obali, prihaja iz Bosne in Hercegovine, 2.451. Sledijo državljani Kosova (1.253), državljani Srbije (1.004) in državljani Severne Makedonije (958).
571 je bilo Hrvatov, 494 Italijanov, 396 Bolgarov in 223 Ukrajincev. Sledijo madžarski državljani, teh je bilo maja letos na Obali zaposlenih 48, nato Slovaki (44), Romuni (41), Turki (29), državljani Kazahstana (23), albanski državljani (14), Poljaki (14), Filipinci (12), Egipčani (12), enajst je bilo državljanov Moldavije in ZDA, osem je bilo Avstrijcev in Belgijcev, sedem Irancev in Špancev, šest državljanov Brazilije in Nepala ter pet državljanov Peruja, če izpostavimo najbolj številčne.
Največ jih je bilo zaposlenih v gradbeništvu, 1.861. Sledi gostinstvo, kjer je bilo maja letos zaposlenih 1.228 tujcev, 835 je bilo zaposlenih v "raznovrstnih poslovnih dejavnostih", 718 pa v sektorju trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil. 226 tujcev je bilo na območju občin Koper, Piran, Ankaran in Izola zaposlenih v izobraževanju, 75 v sektorju ravnanja z odpadki.
Če pogledamo podrobneje, katere poklice so opravljali, jih je največ opravljajo delo voznikov vlačilcev in težkih tovornjakov, 925.595 je bilo zaposlenih zidarjev. 427 jih je delalo hotelih, uradih in drugih ustanovah kot čistilci in gospodinjski pomočniki. 422 je bilo med tujci zaposlenih kuharjev, 412 v predelovalnih dejavnostih, 400 pa jih je opravljalo preprosta dela pri visokih gradnjah.
326 je bilo natakarjev, 225 kuhinjskih pomočnikov, 215 trgovcev in 209 voznikov osebnih vozil, taksijev in lažjih dostavnih vozil. Na žerjavih in dvigalih sta delala 102 tujca, v zaključnih gradbenih delih 96, 92 je bilo pekov in slaščičarjev in 83 skladiščnikov, če izpostavimo najbolj številčne.
V prvi polovici letošnjega leta so imeli na zavodu za zaposlovanje v Kopru v gostinstvu in turizmu 839 prostih delovnih mest, od tega jih je bilo 649 za določen čas. Povpraševanje je malenkost poraslo v juniju. Največ so iskali pomočnike v kuhinji, natakarje in kuharje.
90-dnevnih dovoljenj za opravljanje sezonskih del je bilo na koprskem zavodu za zaposlovanje v prvih šestih mesecih letošnjega leta izdanih 228 in 868 soglasjih k enotnemu dovoljenju za prebivanje in delo. Od tega zgolj 45 dovoljenj in 97 soglasij za dejavnost gostinstva.
Komentiraj
@ vseved | 24 .07. 2024 ob 12: 19
:-)) Da, slovenka,....saj ravno v tem pridevniku je težava, in je zaradi tega takšno (vsiljeno!!) poimenovanje povsem zgrešeno in s strani istrijanov nesprejemljivo. Istrra je samo ena, enotna.
:-)) Da, slovenka,....saj ravno v tem pridevniku je težava, in je zaradi tega takšno (vsiljeno!!) poimenovanje povsem zgrešeno in s strani istrijanov nesprejemljivo. Istrra je samo ena, enotna.
@ištrijan, piranski zaliv in meja je zadosten dokaz kako pošteni,prijatelski so hrvati. Jebemti dan ko smo dovolili hrvatom vstop v EU in Shengen in da bi se cvrli v peklu vsi tisti politiki ki so to podpisali.
@ištijan, poudarek je na SLOVENSKA.Anpak vam podrepnikom in hlapcem je to nerazumljivo.
@ vseved | 24 .07. 2024 ob 11: 17
Povsem zgrešeno razmišljanje! Še veliko bolj kot tisto o obali. Mimogrede, kakšne težave imaš ti s Hrvati, veš samo ti. Jaz in mislimi, da večina izmed nas, ni nikoli imela resnih težav s Hrvati. Sam grem pogosto na Hrvaško in sem se vedno počutil prijetno in lepo sprejeto, od istre do Kvarnerja in vse do Dalmacije. Kdo in zakaj ti je naročil gojiti takšna čustva do njih, ne vem?!
Ampak vrnimo se k naši Istri. Slovenska Istra je pravi besedni zločin nad našim teritorijem, ki nikoli ni bil pravzaprav vezan na slovenijo. Veliko prej na Trst in na južne dele Istre. Tudi Hrvati svoj del ozemla nikoli ne poimenujejo hrvaška Istra, ampak zgolj in edino pravilno Istra. Istra je tudi sicer enotna in nedeljiva entiteta, čeravno so na njen vzpostavljene meje, ki nikoli ne bi smele biti. In Istra je vedno bila narodno mešana, kar je še danes, zato je poimenovanje Slovenska Istra nesprejemljivo! Če se želi ločiti dele Istre je edino smiselno, da se jih loči z geografskimi oznakami (južna, severna,...). Pa še razmišljanje raziskovalcev, ki to potrjujejo.
POIMENOVANJE ISTRE
Konec januarja 2022 so mediji sporočili, da je koprski občinski svet podal soglasje k sklepu koordinacije županov štirih obalnih oz. slovenskoistrskih občin za vključitev lastnega imena Slovenska Istra v Slovenski pravopis. Kljub relativno hitremu uradnemu potrjevanju novega poimenovanja na politični ravni je slednje sprožilo intenzivno diskusijo med strokovnjaki in širšo javnostjo. Zaposleni na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem, ki smo podpisani pod pričujočo izjavo, izražamo nasprotovanje predlaganemu poimenovanju Slovenska Istra, in to z argumenti, ki bodo podani v nadaljevanju.
Vsakršno javno poimenovanje je vedno politično-ideološko dejanje, zato sklicevanje na stroko ne more biti nikoli zadostna utemeljitev. Strok je več in tudi znotraj ene same so mnenja različna. Zgodovinarji, antropologi, geografi in raziskovalci drugih strok so že večkrat pokazali, da je poleg posegov v prostor prek dediščine, njenega uničenja, nove arhitekture itd. prav toponimija tista, ki jo novi lastniki prostora spremenijo kot odraz simbolnega zaznamovanja nove politične moči in prisvojitve prostora.
Večdesetletne diskusije o poimenovanju slovenskega dela Istre so edinstvene v Sloveniji. So jasen odraz nepredelane zgodovine te obmejne regije in problemov iskanja kolektivne identitete več generacij, še posebej po množičnih izseljevanjih in priseljevanjih po drugi svetovni vojni, ki so temeljito spremenila socialno, kulturno in etnično podobo Istre, še posebej njenih mest. Znano je, da je bilo pred drugo svetovno vojno v mestih predvsem italijansko govoreče prebivalstvo, 90 % katerega je Istro zapustilo po drugi svetovni vojni. Raziskave vedno znova opozarjajo, da je težko deliti Istrane, ki so bili večinoma dvo- ali večjezični, po etnični osnovi. Po uradni statistiki je bilo sicer med izseljenimi Istrani po vojni približno 70 % italijansko in 30 % slovensko in hrvaško govorečih. Dejstvo je, da se je v Istri, z množičnim izseljevanjem in priseljevanjem, zgodila skoraj popolna transformacija prebivalstva, predvsem v mestih. Praznino za izseljenimi prebivalci treh istrskih obmorskih mest v Sloveniji so zapolnili novi prebivalci, ki so se priselili iz južnega dela Istre, širše Primorske in ostalih slovenskih pokrajin ter republik nekdanje Jugoslavije. Zgodovinsko večkulturna ozemlja so se tako etnično homogenizirala: prišlo je do »jugoslavizacije« oz. »slovenizacije« v slovenskem delu Istre, obenem pa na italijanski strani do italijanizacije večinsko slovenskega ozemlja okoli Trsta. Po priključitvi tega dela Istre Jugoslaviji (1954) se je krepitev slovenskega značaja v tem večkulturnem območju nadaljevala ne le z množičnim priseljevanjem, temveč tudi prek različnih spremljajočih dejanj: toponimi in ulice so bili preimenovani (resda tudi z italijansko različico novega imena), veliko osebnih istrskih imen je bilo poslovenjenih (podobno kot italijaniziranih v času fašizma), arhitektura je kot ideološki medij oblasti na novo označila teritorij, knjižna slovenščina je preglasila slovenska istrska narečja itd. Če so prvi priseljenci v mesta do leta 1954 še prihajali v italijansko govoreče okolje, so priseljenci v množičnih priseljevanjih po priključitvi Istre Jugoslaviji prihajali že v slovensko okolje.
Pri tako ključnem dejanju, kot je poimenovanje regije, bi bilo treba voditi vključujoč dialog s prebivalci te regije, »od spodaj navzgor«, morda tudi z referendumom, ali vsaj z jasno in strokovno zasnovano javno anketo. Prebivalci so tisti, ki naj bi se z novim poimenovanjem poistovetili. Vpeljava imena »od zgoraj navzdol« vodi nazaj po isti poti, kot je bila ubrana po drugi svetovni vojni, ko so politične oblasti na novo vpeljale termin Obala. S slednjim se danes sicer identificira pretežna večina prebivalcev istrskih mest v Sloveniji, to je priseljencev, predvsem druge in/ali tretje generacije, in tudi mlajša generacija širše.
Glavni argument dela stroke, ki promovira poimenovanje Istre s pridevnikom Slovenski, pisanim z veliko začetnico, torej kot integralni del imena, izpostavlja, da gre zgolj za nevtralno opredelitev tistega dela ozemlja, ki leži v Sloveniji. A etnični pridevnik, ki je pisan z veliko začetnico kot del lastnega imena, se lahko v večetničnem prostoru bere zelo enoznačno – to je enonacionalno. Pridevnik slovenski ob zemljepisnem lastnem imenu Istra je lahko kvečjemu pisan z malo začetnico kot opisni pridevnik (podobno še avstrijska Koroška, severna Primorska, južna Slovenija), in ne z veliko začetnico, s čimer bi postal del lastnega imena. S takim nevtralnim poimenovanjem, torej slovenska Istra (podobno opisni so še pridevniki v zvezah severna Istra, bela Istra, siva Istra itd.), se zares izognemo vsakršni politični konotaciji in označimo zgolj geografsko pripadnost regije Sloveniji.
Na ozemljih, kjer prebivajo različne etnične in narodnostne manjšine, mora biti ime toliko bolj premišljeno, vključujoče in izbrano s senzibilnostjo do vseh prebivalcev ozemlja. V njem bi se moralo prepoznati čim več prebivalcev: ne le večinski Slovenci, temveč tudi priznana italijanska narodnostna skupnost, prav tako pa tudi močno prisotne (posebno v urbanem okolju) različne narodnostne skupnosti iz drugih republik nekdanje Jugoslavije, ki niso nikoli dobile svojih narodnomanjšinskih pravic. Ali se italijanski Istran res lahko poistoveti s poimenovanjem Slovenski Istran? Pomislimo z druge perspektive, vživimo se v pozicijo Slovencev v Italiji: ali bi se Slovenci s tržaškega Krasa zmogli identificirati z regijo, če bi jo preimenovali v »Italijanski Kras«? Kras je, razdeljen med dve državi, podobno kot Istra med tri, pa vendar razlikovanje regij ni izpeljano na osnovi etničnih pridevnikov, pač pa na osnovi pridevnikov, ki izhajajo iz zemljepisnih imen, npr. tržaški Kras, komenski Kras, sežanski Kras ipd. Tudi Hrvaška in Italija Istre ne poimenujeta z nacionalnim pridevnikom. Ena izmed primerjav je lahko tudi Bretanja, ki je na francoski in angleški strani, pa je nihče ne poimenuje z etnične perspektive. V celotni Evropi (z izjemo enega ali dveh) med tisočimi imeni ni imena regije, ki bi vsebovalo etnični označevalec. Kjer prihaja do delitve ozemlja med dve državi, eno ozemlje označijo kvečjemu z nevtralnim prilastkom smeri neba (Severna Irska, Severna Makedonija).
V dobi, ko v imenu razvite družbe zagovarjamo enakopravnost in spoštovanje ter v tem duhu večkulturnost Evrope in podiranje meja, bi moralo poimenovanje regije odražati spoštovanje do vseh današnjih etnično različnih prebivalcev. Historično poimenovanje Istra ne nosi etničnih podpomenk. Če že ni več možnosti, da se prebivalstvo Istre izreče o svojem istovetenju z imenom prostora, naj bo slednje vsaj čim bolj vključujoče do vseh, tako tistih, ki so ostali, kot tistih, ki jih je prinesel viharen tok obmejnih zgodovin. Istro poimenujmo v njeni najbolj nesporni obliki: Istra/Istria.
Izr. prof. dr. Katja Hrobat Virloget
Doc. dr. Neža Čebron Lipovec
Doc. dr. Petra Kavrečič
Red. prof. dr. Sandra Bašič-Hrvatin
Doc. dr. Helena Bažec
Izr. prof. dr. Martina Blečič Kavur
Izr. prof. dr. Jadranka Cergol Gabrovec
Dr. Mojca Cerkvenik
Doc. dr. Neva Čebron
Izr. prof. dr. Alenka Janko Spreizer
Izr. prof. dr. Boris Kavur
Izr. prof. dr. Miha Koderman
Red. prof. dr. Vlado Kotnik
Izr. prof. dr. Gregor Kovačič
Red. prof. dr. Irena Lazar
Mag. Metka Malčič
Izr. prof. dr. Karmen Medica
Izr. prof. dr. Gregor Pobežin
Doc. dr. Marcello Potocco
Doc. dr. Katarina Šmid
Doc. dr. Mojca Marija Terčelj
Izr. prof. dr. Alenka Tomaž
Doc. dr. Vladka Tucovič Sturman
Doc. dr. Jana Volk
Red. prof. dr. Nives Zudič Antonič
Red. prof. dr. Igor Ž. Žagar
Red. prof. dr. Ernest Ženko
Koper/Capodistria, 12.4.2022
Povsem zgrešeno razmišljanje! Še veliko bolj kot tisto o obali. Mimogrede, kakšne težave imaš ti s Hrvati, veš samo ti. Jaz in mislimi, da večina izmed nas, ni nikoli imela resnih težav s Hrvati. Sam grem pogosto na Hrvaško in sem se vedno počutil prijetno in lepo sprejeto, od istre do Kvarnerja in vse do Dalmacije. Kdo in zakaj ti je naročil gojiti takšna čustva do njih, ne vem?!
Ampak vrnimo se k naši Istri. Slovenska Istra je pravi besedni zločin nad našim teritorijem, ki nikoli ni bil pravzaprav vezan na slovenijo. Veliko prej na Trst in na južne dele Istre. Tudi Hrvati svoj del ozemla nikoli ne poimenujejo hrvaška Istra, ampak zgolj in edino pravilno Istra. Istra je tudi sicer enotna in nedeljiva entiteta, čeravno so na njen vzpostavljene meje, ki nikoli ne bi smele biti. In Istra je vedno bila narodno mešana, kar je še danes, zato je poimenovanje Slovenska Istra nesprejemljivo! Če se želi ločiti dele Istre je edino smiselno, da se jih loči z geografskimi oznakami (južna, severna,...). Pa še razmišljanje raziskovalcev, ki to potrjujejo.
POIMENOVANJE ISTRE
Konec januarja 2022 so mediji sporočili, da je koprski občinski svet podal soglasje k sklepu koordinacije županov štirih obalnih oz. slovenskoistrskih občin za vključitev lastnega imena Slovenska Istra v Slovenski pravopis. Kljub relativno hitremu uradnemu potrjevanju novega poimenovanja na politični ravni je slednje sprožilo intenzivno diskusijo med strokovnjaki in širšo javnostjo. Zaposleni na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem, ki smo podpisani pod pričujočo izjavo, izražamo nasprotovanje predlaganemu poimenovanju Slovenska Istra, in to z argumenti, ki bodo podani v nadaljevanju.
Vsakršno javno poimenovanje je vedno politično-ideološko dejanje, zato sklicevanje na stroko ne more biti nikoli zadostna utemeljitev. Strok je več in tudi znotraj ene same so mnenja različna. Zgodovinarji, antropologi, geografi in raziskovalci drugih strok so že večkrat pokazali, da je poleg posegov v prostor prek dediščine, njenega uničenja, nove arhitekture itd. prav toponimija tista, ki jo novi lastniki prostora spremenijo kot odraz simbolnega zaznamovanja nove politične moči in prisvojitve prostora.
Večdesetletne diskusije o poimenovanju slovenskega dela Istre so edinstvene v Sloveniji. So jasen odraz nepredelane zgodovine te obmejne regije in problemov iskanja kolektivne identitete več generacij, še posebej po množičnih izseljevanjih in priseljevanjih po drugi svetovni vojni, ki so temeljito spremenila socialno, kulturno in etnično podobo Istre, še posebej njenih mest. Znano je, da je bilo pred drugo svetovno vojno v mestih predvsem italijansko govoreče prebivalstvo, 90 % katerega je Istro zapustilo po drugi svetovni vojni. Raziskave vedno znova opozarjajo, da je težko deliti Istrane, ki so bili večinoma dvo- ali večjezični, po etnični osnovi. Po uradni statistiki je bilo sicer med izseljenimi Istrani po vojni približno 70 % italijansko in 30 % slovensko in hrvaško govorečih. Dejstvo je, da se je v Istri, z množičnim izseljevanjem in priseljevanjem, zgodila skoraj popolna transformacija prebivalstva, predvsem v mestih. Praznino za izseljenimi prebivalci treh istrskih obmorskih mest v Sloveniji so zapolnili novi prebivalci, ki so se priselili iz južnega dela Istre, širše Primorske in ostalih slovenskih pokrajin ter republik nekdanje Jugoslavije. Zgodovinsko večkulturna ozemlja so se tako etnično homogenizirala: prišlo je do »jugoslavizacije« oz. »slovenizacije« v slovenskem delu Istre, obenem pa na italijanski strani do italijanizacije večinsko slovenskega ozemlja okoli Trsta. Po priključitvi tega dela Istre Jugoslaviji (1954) se je krepitev slovenskega značaja v tem večkulturnem območju nadaljevala ne le z množičnim priseljevanjem, temveč tudi prek različnih spremljajočih dejanj: toponimi in ulice so bili preimenovani (resda tudi z italijansko različico novega imena), veliko osebnih istrskih imen je bilo poslovenjenih (podobno kot italijaniziranih v času fašizma), arhitektura je kot ideološki medij oblasti na novo označila teritorij, knjižna slovenščina je preglasila slovenska istrska narečja itd. Če so prvi priseljenci v mesta do leta 1954 še prihajali v italijansko govoreče okolje, so priseljenci v množičnih priseljevanjih po priključitvi Istre Jugoslaviji prihajali že v slovensko okolje.
Pri tako ključnem dejanju, kot je poimenovanje regije, bi bilo treba voditi vključujoč dialog s prebivalci te regije, »od spodaj navzgor«, morda tudi z referendumom, ali vsaj z jasno in strokovno zasnovano javno anketo. Prebivalci so tisti, ki naj bi se z novim poimenovanjem poistovetili. Vpeljava imena »od zgoraj navzdol« vodi nazaj po isti poti, kot je bila ubrana po drugi svetovni vojni, ko so politične oblasti na novo vpeljale termin Obala. S slednjim se danes sicer identificira pretežna večina prebivalcev istrskih mest v Sloveniji, to je priseljencev, predvsem druge in/ali tretje generacije, in tudi mlajša generacija širše.
Glavni argument dela stroke, ki promovira poimenovanje Istre s pridevnikom Slovenski, pisanim z veliko začetnico, torej kot integralni del imena, izpostavlja, da gre zgolj za nevtralno opredelitev tistega dela ozemlja, ki leži v Sloveniji. A etnični pridevnik, ki je pisan z veliko začetnico kot del lastnega imena, se lahko v večetničnem prostoru bere zelo enoznačno – to je enonacionalno. Pridevnik slovenski ob zemljepisnem lastnem imenu Istra je lahko kvečjemu pisan z malo začetnico kot opisni pridevnik (podobno še avstrijska Koroška, severna Primorska, južna Slovenija), in ne z veliko začetnico, s čimer bi postal del lastnega imena. S takim nevtralnim poimenovanjem, torej slovenska Istra (podobno opisni so še pridevniki v zvezah severna Istra, bela Istra, siva Istra itd.), se zares izognemo vsakršni politični konotaciji in označimo zgolj geografsko pripadnost regije Sloveniji.
Na ozemljih, kjer prebivajo različne etnične in narodnostne manjšine, mora biti ime toliko bolj premišljeno, vključujoče in izbrano s senzibilnostjo do vseh prebivalcev ozemlja. V njem bi se moralo prepoznati čim več prebivalcev: ne le večinski Slovenci, temveč tudi priznana italijanska narodnostna skupnost, prav tako pa tudi močno prisotne (posebno v urbanem okolju) različne narodnostne skupnosti iz drugih republik nekdanje Jugoslavije, ki niso nikoli dobile svojih narodnomanjšinskih pravic. Ali se italijanski Istran res lahko poistoveti s poimenovanjem Slovenski Istran? Pomislimo z druge perspektive, vživimo se v pozicijo Slovencev v Italiji: ali bi se Slovenci s tržaškega Krasa zmogli identificirati z regijo, če bi jo preimenovali v »Italijanski Kras«? Kras je, razdeljen med dve državi, podobno kot Istra med tri, pa vendar razlikovanje regij ni izpeljano na osnovi etničnih pridevnikov, pač pa na osnovi pridevnikov, ki izhajajo iz zemljepisnih imen, npr. tržaški Kras, komenski Kras, sežanski Kras ipd. Tudi Hrvaška in Italija Istre ne poimenujeta z nacionalnim pridevnikom. Ena izmed primerjav je lahko tudi Bretanja, ki je na francoski in angleški strani, pa je nihče ne poimenuje z etnične perspektive. V celotni Evropi (z izjemo enega ali dveh) med tisočimi imeni ni imena regije, ki bi vsebovalo etnični označevalec. Kjer prihaja do delitve ozemlja med dve državi, eno ozemlje označijo kvečjemu z nevtralnim prilastkom smeri neba (Severna Irska, Severna Makedonija).
V dobi, ko v imenu razvite družbe zagovarjamo enakopravnost in spoštovanje ter v tem duhu večkulturnost Evrope in podiranje meja, bi moralo poimenovanje regije odražati spoštovanje do vseh današnjih etnično različnih prebivalcev. Historično poimenovanje Istra ne nosi etničnih podpomenk. Če že ni več možnosti, da se prebivalstvo Istre izreče o svojem istovetenju z imenom prostora, naj bo slednje vsaj čim bolj vključujoče do vseh, tako tistih, ki so ostali, kot tistih, ki jih je prinesel viharen tok obmejnih zgodovin. Istro poimenujmo v njeni najbolj nesporni obliki: Istra/Istria.
Izr. prof. dr. Katja Hrobat Virloget
Doc. dr. Neža Čebron Lipovec
Doc. dr. Petra Kavrečič
Red. prof. dr. Sandra Bašič-Hrvatin
Doc. dr. Helena Bažec
Izr. prof. dr. Martina Blečič Kavur
Izr. prof. dr. Jadranka Cergol Gabrovec
Dr. Mojca Cerkvenik
Doc. dr. Neva Čebron
Izr. prof. dr. Alenka Janko Spreizer
Izr. prof. dr. Boris Kavur
Izr. prof. dr. Miha Koderman
Red. prof. dr. Vlado Kotnik
Izr. prof. dr. Gregor Kovačič
Red. prof. dr. Irena Lazar
Mag. Metka Malčič
Izr. prof. dr. Karmen Medica
Izr. prof. dr. Gregor Pobežin
Doc. dr. Marcello Potocco
Doc. dr. Katarina Šmid
Doc. dr. Mojca Marija Terčelj
Izr. prof. dr. Alenka Tomaž
Doc. dr. Vladka Tucovič Sturman
Doc. dr. Jana Volk
Red. prof. dr. Nives Zudič Antonič
Red. prof. dr. Igor Ž. Žagar
Red. prof. dr. Ernest Ženko
Koper/Capodistria, 12.4.2022
@Ištrijan,najbolj pošteno bi bilo vedno in povsod zapisat SLOVENSKA ISTRA, kar nas jasno loči od hinavskih zahrbtnih hrvatov in njihvih istrijanov.
Dajmo za trenutek analizirat absudrni nesmisel te izjave : NAJVEČ TUJCEV NA OBALI JE ZAPOSLENIH V KOPRU
Torej, po tej izjavi tujci očitno živijo nekje na obali (to je ozek pas med kopnim in morjem!), zaposleni pa so v Kopru, Izoli in tako naprej. Do kdaj mislite še vztrajat s tem povsem zgrešenim terminom (obala), za označevat mesta v Istri, ki imajo sicer obalo in morje?! Sam sem sicer rojen in že celo življenje živim v Istri, kljub temu pa niti en dan nisem živel na obali, torej na ozkem pasu med kopnim in morjem.
Še primer iz SSKJ:
obála -e ž (ȃ)
pas zemlje ob morju, jezeru: urediti, utrditi obalo; kamnita, peščena obala / usmeriti ladjo k obali; stati na obali; voziti se ob obali / morska obala
Torej, po tej izjavi tujci očitno živijo nekje na obali (to je ozek pas med kopnim in morjem!), zaposleni pa so v Kopru, Izoli in tako naprej. Do kdaj mislite še vztrajat s tem povsem zgrešenim terminom (obala), za označevat mesta v Istri, ki imajo sicer obalo in morje?! Sam sem sicer rojen in že celo življenje živim v Istri, kljub temu pa niti en dan nisem živel na obali, torej na ozkem pasu med kopnim in morjem.
Še primer iz SSKJ:
obála -e ž (ȃ)
pas zemlje ob morju, jezeru: urediti, utrditi obalo; kamnita, peščena obala / usmeriti ladjo k obali; stati na obali; voziti se ob obali / morska obala
Regional priporoča
Zadnje z obale
Več kronike
DVE POGREŠANI OSEBI: V Izoli iskali 94-letnico, na območju Pivke po dveh dneh našli domačina
A.S.
-
včeraj ob 12:56
PRETEP V KOPRSKEM LOKALU: Policisti zasegli naboje in pištolo brez serijskih številk
A.S.
-
včeraj ob 11:32
Najprej so nas njihovi nonoti poneumljali s pravljico o proletarski revoluciji
Njihovi vnuki pa se grejo liberalne nepremičninarske mešetarje.
Na obali se pečejo čevapčiči.