Servitski samostan, ki zavzema osrednji del historičnega mestnega jedra v Kopru, naj bi po dolgih letih nezadržnega propadanja vendarle prešel v last koprske občine.
NAJPRESTIŽNEJŠA STAVBA V KOPRU: Servitski samostan končno v roke občini?
Koper
Pogovori občine in ministrstva za kulturo, kot pišejo Primorske novice, so menda v sklepni fazi, čeprav je stavba, ki jo je vlada z odlokom razglasila za kulturni spomenik državnega pomena, kot je nam znano, še v lasti ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Ne glede na to, v občini pripravljajo idejno nalogo, v kateri bodo dorekli bodoče možne vsebine, splošno mnenje pa je, da bi moral biti nekdanji samostan dostopen širši javnosti.
Serviti, ki so zaradi svojega dobrodelnega in humanitarnega bolnišničnega delovanja skrbeli za revne in bolne, so se v Kopru naselili v 14. stoletju in leta 1453 tu ustanovili samostan. Lokacija je bila sicer poseljena že v rimskem času, pred servitskim pa je na tem mestu stal benediktinski samostan in pripadajoča cerkev sv. Martina.
Najstarejše jedro predstavljajo objekti ob južnem križnem hodniku, od katerega sta ohranjeni dve stranici, severna in zahodna z arkadnimi loki. Leta 1521 so ob obstoječem objektu položili tudi temeljni kamen novi cerkvi, leta 1806 je bila njena religiozna dejavnost opuščena. Prostor so izpraznili, uporabljali so ga kot skladišče in vinsko klet. Leta 1962 je cerkev pogorela.
Kompleks Servitskega samostana, nekdanje koprske porodnišnice, vse od njene preselitve v izolsko bolnišnico leta 1997, nezadržno propada. Ko se je leta 1996 porodnišnica izselila, so nekdanji samostanski prostori, razglašeni za spomenik državnega pomena, ostali prazni. Čeprav je bil celoten kompleks last Splošne bolnišnice Izola in bi ga morali v skladu z dogovorom treh obalnih občin prodati, denar pa nameniti izolski bolnišnici za njeno dograditev, ga je država z zakonom o lastninjenju kulturnih spomenikov prenesla na ministrstvo za kulturo. V tistem času so vzniknile zamisli o ureditvi mestnega hotela, a je kompleks romal na ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, ki je leta 2011 lastništvo samostanskega kompleksa preneslo na Univerzo na Primorskem. Žal je slednja zmogla zgolj elaborat o temeljiti prenovi, ki bi tedaj stala več kot deset milijonov evrov, zamisel o umestitvi univerzitetne knjižnice vanj, o umestitvi nove fakultete in javno predstavitev načrtov, ki so med drugim predvidevali celo pozidavo in uničenje zelenice zunaj mogočnih samostanskih zidov na severi strani, kamor so pred nekaj leti na srečo umestili otroško igrišče.
Servitski samostan, ki meri približno štiri tisoč kvadratnih metrov površine in je sestavljen iz štirih dvorišč z atrijskimi vrtovi ter predstavlja edinstven arhitekturni primer svoje dobe ter sloga na vsej vzhodni jadranski obali, je bil še naprej prepuščen samemu sebi. V njem je bilo zbirališče odvisnikov, bil je tarča vandalov, v njem so bojda prirejali celo okultne satanistične obrede. Postal je nevaren, zato so na zahtevo občine in po posredovanju pristojnega inšpektorja, zaprli vse dostope.
Lansko jesen je tedanji župan Boris Popovič na pristojno ministrstvo naslovil pobudo za prenos objekta na občino, in sicer na podlagi 56. člena Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti, ki omogoča brezplačno odsvojitev in prenos. Kot kaže, je pobuda vendarle padla na plodna tla in se pogovori pod zdajšnjim občinskim vodstvom uspešno nadaljujejo.
Beneška republika je leta 1772 samostan ukinila, 20 let kasneje so ga serviti izpraznili. V času med 1792 in 1810 je služil različnim namenom. V njem je svoj prostor našla vojaška bolnišnica. Med letoma 1810 in do konca druge svetovne vojne je tu delovala splošna mestna bolnišnica. Pomožna trakta so ob severozahodnem delu samostana in notranjem vrtu, ki ga je omejil zid ob Kettejevi ulici, prizidali v drugi polovici prejšnjega stoletja. Od leta 1949 pa do leta 1996 je v prostorih servitskega samostana delovala regijska porodnišnica.
Arhitekt Boštjan Bugarič, ki se s problematiko zapuščenega samostana ukvarja še od priprave svoje diplome leta 1998, ko so v kompleksu zaprli metadonsko ambulanto za odvisnike, pod okriljem Univerze na Primorskem pa je leta 2003 izdelal študijo o univerzitetnem mestu, ki je bila osnova za njegov doktorat, v katerem je za prostore servitskega samostana predvidel univerzitetno knjižnico, meni, da je treba samostanu ponuditi novo priložnost. Za Primorske novice je povedal, da bi lahko objekt namesto čakanja v vmesnem času, dokler se ne priskrbi denarja za obnovo, začasno ponudili raziskovalnim in kulturnim vsebinam, ki nimajo lastnih prostorov v mestu, vsekakor pa nova lastnica - koprska občina - ne bo imela lahke naloge.