Najpogostejši vzroki prometnih nesreč so po podatkih policije nepravilni premiki z vozilom, neprilagojena hitrost in nepravilna stran ter smer vožnje. Pri prometnih nesrečah s smrtnim izidom in hudimi telesnimi posledicami sta najpogostejša neprilagojena hitrost, ki je bila v letošnjem letu usodna za 44 udeležencev v prometu, 233 pa jih je bilo hudo telesno poškodovanih, so sporočili s policije.

Nepravilna stran oz. smer vožnje je v prvih enajstih mesecih letošnjega leta terjala 23 mrtvih, 142 jih je bilo hudo telesno poškodovanih. Nepravilna stran in smer vožnje ter neprilagojena hitrost sta bila sicer letos vzrok za 483 oziroma 36 odstotkov vseh prometnih nesreč na gorenjskih cestah. V teh nesrečah je sedem udeležencev umrlo, 36 se jih je huje, še 228 pa lažje telesno poškodovalo, v nekaterih primerih pa so bile te nesreče povezane z vožnjo pod vplivom alkohola.

Alkohol je bil letos prisoten pri 1483 povzročiteljih prometnih nesreč, ki so imeli v organizmu v povprečju 1,49 promila alkohola. Alkoholizirani udeleženci so povzročili 29 prometnih nesreč s smrtnim izidom, 108 s hudo telesno poškodbo in 509 z lahko telesno poškodbo, še kažejo podatki policije.

Policisti so sicer med 9. in 15. decembrom v okviru akcije 0,0 šofer poostreno nadzirali psihofizično stanje voznikov na slovenskih cestah. Po zbranih podatkih so v četrtem delu preventivne akcije preizkusili 13.608 voznikov in odredili 15 strokovnih pregledov za alkohol. Pozitivnih preizkusov je bilo 432.

Kljub temu da je bilo letos na slovenskih cestah manj mrtvih in telesno poškodovanih, se leto še ni zaključilo, opozarjajo policisti. Poleg doslednega spoštovanja cestnoprometnih predpisov, policisti voznike pozivajo, naj prilagodijo hitrost vožnje veljavnim omejitvam ter svojemu vozniškemu znanju, izkušnjam in razmeram na cesti. "Pomembno je, da vozijo le trezni, če so uživali alkohol, naj vozi kdo, ki alkoholnih pijač ni užival, ali pa naj uporabijo javna prevozna sredstva," so še zapisali.