NA OKOLJSKEM MINISTRSTVU SE BRANIJO PRED OČITKI CI PIRAN: "Ni res, da gre za poskus popolne pozidave piranske občine"

Piran

V civilni iniciativi (CI) Piran so pred dnevi opozorili na gradivo pomorskega prostorskega plana (PPP) za slovensko obalo, nad katerim so zgroženi in zaskrbljeni. Kot so navedli, je takšen PPP "potrebno ustaviti", saj tako, kot je trenutno zastavljen, omogoča popolno pozidavo piranske obale. Na njihove navedbe so se odzvali na okoljskem ministrstvu, kjer kaj takega odločno zanikajo in pravijo, da so PPP pripravili transparentno in v sodelovanju z zainteresirano javnostjo.

Kot poudarjajo na Ministrstvu RS za okolje in prostor (MOP), so osnutek PPP in pripadajočega okoljskega poročila (OP) objavili v prostorskem informacijskem sistemu in v sporočilu za javnost na svoji spletni strani.

"Obvestilo o javni objavi smo dodatno posredovali vsem istrskim občinam in pomembnejšim deležnikom na obalnem območju skupaj s predlogom, naj novico in povezave objavijo na svojih spletnih straneh. V času javne razprave je MOP skupaj z izdelovalci PPP in OP izvedel tudi predstavitev za istrske občine," navajajo na okoljskem ministrstvu.

V CI Piran so za PPP izvedeli "od zunaj" in ne od piranske občine, javna razprava pa je trajala pičla dva meseca. V tem času jim na okoljskem ministrstvu ni uspelo dobiti nikogar od izdelovalcev PPP oziroma se na njihove prošnje ni odzval nihče, s komer bi lahko izmenjali mnenja, kar jim je še dodatno vzbudilo dvome.

Gradivo PPP je med drugim pregledala krajinska arhitekta Romana Kačič, ki je pred leti že opozorila na nestrokovno obnovo piranskega mandrača in je, ko gre za urejanje urbane in kulturne krajine zagovornica stališča, da se noben poseg v prostor ne sme zgoditi brez aktivnega sodelovanja prebivalcev in upoštevanja njihovih predlogov.

Za gradivo PPP se je izkazalo, da je na določenih področjih "netočno, površno in preveč ohlapno, predvsem pa v njem manjkajo ključni podatki". V piranski občini je namreč veliko površin, ki so pod posebnim varovalnim režimom. Gre za naravne rezervate in naravne spomenike, zelene površine pa so pod hudim pritiskom načrtov investitorjev, ki niti slučajno ne gredo v smeri trajnostnega, sonaravnega razvoja. In v CI Piran so se tovrstnemu "vandalizmu" odločeni postaviti po robu, pravijo.

Piran je občina z največ zelenimi površinami. Od 47 km slovenske obale pa je neokrnjene samo še 20 odstotkov: Krajinski park Strunjan, klif med Piranom in Fieso, morski obalni pas ob punti Rt Madona, soline in jezeri v Fiesi. Zato v CI Piran poudarjajo, da je zelo pomembno natančno določiti, kaj je sploh še primerno umestiti v ta prostor. Morsko okolje je potrebno izboljšati, vse obremenjujoče dejavnosti pa omejevati in "javnost mora biti vključena v pripravo PPP".

Trenutna kulturna krajina je namreč v Piranu nezavarovana. Iz karte PPP so izključeni piranski griči, ki so po oceni Kačičeve in CI Piran izredno pomembni za identiteto kraja. Največji problem pa je, da so Piran, Izola in Portorož obravnavni kot popolnoma urbana območja, brez zelenih površin in koridorjev znotraj tega.

Portorož po trenutni karti PPP nima pred gradnjo zavarovanega niti enega metra. PPP na novo odpira številne marine, manjka pa planiranje na morju in analiza, kaj to morje sploh še prenese. V CI Piran zato predlagajo, da se v piranski občini zavaruje priobalni pas v dolžini 100 do 500 metrov, ki bo zajel tudi Strunjan in piranske griče.

Arhitekt Marko Mitja Feguš ob tem opozarja, da gre za zadevo cele države, kako kapital čim prej spustiti do morja. Glede na to, kar določa gradivo PPP, predlaga takojšnjo ustavitev vseh postopkov, ker je obalo potrebno zaščititi "pred vandalizmom, ki je na pohodu".

Odziv okoljskega ministrstva

Na okoljskem ministrstvu pravijo, da so pripombe in predloge na osnutek PPP in OP podala različna društva, združenja, zveze, Univerza na Primorskem, podjetja, civilne iniciative in istrske občine. Ministrstva in državne javne službe, ki so pristojna na dejavnosti in rabe na morju, pa so podali mnenja o skladnosti osnutkov s predpisi in razvojnimi dokumenti.

"Glede na navedeno odločno zanikamo trditve CI Piran, da pri pripravi PPP številni deležniki in področja sploh niso bili vključeni. Odločno zanikamo tudi navedbo, da gre za poskus popolne pozidave piranske občine ter nepravilnosti glede sodelovanja Občine Piran v postopku priprave PPP," se branijo na okoljskem ministrstvu.

Ob tem dodajajo, da je vodno zemljišče morja skladno z Zakonom o vodah določeno v zemljiškem katastru in v lasti države: "S PPP se ne načrtuje na kopnem, prostorsko načrtovanje na kopnem je v pristojnosti lokalnih skupnosti. PPP vključuje le usmeritve za določanje priobalnega pasu na kopnem."

Deli novico:

Komentiraj

Za komentiranje je potrebna  Prijava  oz.  Registracija