Ponoči je padlo od dva do tri litre dežja na kvadratni meter, tako da tudi danes ni bilo zaznano onesnaženje ne na izviru Rižane, v zalednih vodnjakih in v podtalnici, so sporočili z Agencije RS za okolje (Arso). V družbi Rižanski vodovod so dodali, da oskrba s pitno vodo v slovenski Istri tako ostaja varna in brez posebnosti v sistemu distribucije.

V ponedeljek so sicer na Arsu objavili oceno, da je po nesreči vlaka v podtalje izteklo okoli 9000 litrov kerozina. Zaradi tega so Slovenske železnice (SŽ) pod nadzorom pristojnih služb izvedle tudi sanacijske in zaščitne ukrepe z izkopom in odnosom zemljine ter položitvijo zaščitne membrane v predoru. Inšpektorat za okolje in prostor je opravil ponoven pregled zaščite dna predora pred pronicanjem vode v podtalje in potrdil pravilno izvedbo, so danes poudarili na Arsu. Na inšpektoratu so dodatno zapisali, da geomembrana dobro tesni in z mest nad izlitjem trenutno ni potrebno točkovno odvodnjavanje.

Z inšpektorata za okolje in prostor so sporočili tudi, da je podjetje Saubermacher zadnjo pošiljko materiala, ki so ga SŽ odstranile po razlitju kerozina, prevzelo v petek in ga odpeljalo v zbirni center v Lenart. Do petka so skupno odpeljali 244.900 kilogramov materiala.

V izvedbi so še nekateri drugi zaščitni ukrepi. Geološki zavod je tako pripravil načrt za novo vrtnino na lokaciji, kjer je ob poznavanju kraškega podzemlja najverjetneje pričakovati vpliv onesnaženja. Poleg zaznave morebitnega onesnaženja bo omogočala izčrpavanje onesnažene snovi. Rižanski vodovod namerava medtem ob vodnem črpališču zgraditi bazen, v katerem bo lahko lovil morebitno onesnaženo vodo in jo dodatno prečistil.

Geološki zavod, SŽ, Rižanski vodovod in Arso bodo po napovedih agencije za okolje na terenu izbrali optimalno mikrolokacijo za omenjeno vrtino, Rižanski vodovod pa intenzivno nadaljuje s pripravo navedenega bazena ob črpališču.

Nataša Viršek Ravbar z Inštituta za raziskovanje krasa pri ZRC SAZU je sicer takoj po nesreči za STA pojasnila, da so po dostopnih raziskavah hitrosti pretakanja voda v kraškem podtalju med 25 in 120 metri na uro, ko je zemlja namočena. Ker je trenutno kljub zadnjim padavinam še vedno v večini sušno poletno obdobje, je omenila možnost, da se je onesnaženje v zgornjem delu vodonosnika ustavilo in čaka na močnejše padavine, da ga potisnejo naprej proti izviru.

V luči tega in lastnosti kerozina je zelo težko reči, če in kdaj bo onesnaženje prišlo na izvir. Za danes popoldne in zvečer je sicer na območju spet možnost izdatnejših padavin.

Obalne občine pa v sodelovanju z državo pospešeno iščejo rešitve za dodatni vodni vir za slovensko Istro. Ob izpadu rižanskega vodnega vira iz katerega koli razloga se bi obalno območje skoraj gotovo namreč soočilo z omejitvami pri oskrbi z vodo.