Raziskava se osredotoča na primere, ko se živali pojavijo daleč izven svojih naravnih območij – bodisi zaradi premikov plena, pomanjkanja hrane, onesnaženja, vpliva človeka ali podnebnih sprememb. Vzroki za tovrstna nenavadna pojavljanja so kompleksni: od taljenja arktičnega ledu in podnebnih sprememb do morskega hrupa, bolezni in celo primerov pobeglih ali izpuščenih živali iz ujetništva.

V študiji so dokumentirani številni konkretni primeri, kot so beluge v reki Temzi in Seni ter mroži, ki so se znašli na obalah evropskih mest. Tudi Slovenija ni ostala brez tovrstnih obiskovalcev – v zadnjih letih smo lahko spremljali kita grbavca v slovenskem morju (2009), dva progasta delfina v Luki Koper (2012), pa tudi pogosto opažanje samice delfina Ciao.

Avtorji študije poudarjajo, da vsaka takšna situacija zahteva premišljeno presojo. Včasih je dovolj zgolj spremljanje stanja in informiranje javnosti, drugič pa so potrebni aktivni posegi – od selitve živali do evtanazije, če to narekuje njeno zdravstveno stanje. Ključno je, da se vse odločitve sprejemajo v dobrobit živali, ob upoštevanju okoljskih okoliščin.

Pomembna tema raziskave je tudi odgovorno obveščanje javnosti. Nepremišljena množična radovednost lahko žival dodatno ogrozi. V enem od zabeleženih primerov je zaradi neupoštevanja varnostne razdalje prišlo do usmrtitve samice mroža. Zato raziskovalci pozivajo k boljšemu sodelovanju med pristojnimi službami, vzpostavitvi jasnih protokolov ter zakonodajnemu okviru, ki bo omogočal hitro in učinkovito ukrepanje v primerih pojava morskih sesalcev izven njihovega naravnega okolja.