Projekt 'Kiti grbavci Pitcairnskih otokov' vodi King's College London ob podpori sheme Darwin Plus. Raziskovalno ekipo, ki je lani in letos odpotovala na otok Pitcairna, so sestavljali profesor Terry Dawson s King's College London, doktorska študentka Katherine McCoy in Tilen Genov iz društva Morigenos.

Tilen Genov

Po pričevanjih domačinov naj bi se kiti grbavci, ki so precej skrivnostna bitja, začeli pojavljati v okolici Pitcairna v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Nedavno opravljeno delo raziskovalcev King's Collega London je pokazalo, da te vode uporabljajo kot območje za razmnoževanje. Še vedno pa ni jasno, koliko kitov uporablja to območje in kateri populaciji pripadajo.

To so le nekatera od vprašanj, na katera poskuša odgovoriti raziskovalna odprava, v kateri je tudi slovenski predstavnik Genov. Nanje bodo poskušali odgovoriti s pomočjo foto-identifikacije, bioakustike in genetike.

Foto-identifikacija omogoča prepoznavanje posameznik kitov na osnovi naravnih oznak na hrbtnih in repnih plavutih. "To nam lahko pomaga ugotoviti, koliko kitov uporablja vode Pitcairna, kako pogosto se vračajo in kje drugje se še zadržujejo. S primerjavo fotografij, zbranih v okolici Pitcairna, in identifikacijskih katalogov od drugod, npr. iz Francoske Polinezije in Antarktike, lahko ugotovimo, kam ti kiti potujejo," pojasnjuje Genov.

S snemanjem in analizo njihovega petja na tem območju lahko primerjajo vzorce oglašanja s tistim iz drugih populacij. Z zbiranjem vzorcev kože kitov pa lahko z genetiko preučujejo njihovo sorodnost in strukturo populacije, kar jim lahko pomaga določiti populacijsko identiteto teh živali.

Prav jim pride tudi uporaba dronov, s pomočjo katerih pridejo do dodatnih podatkov o vedenju in telesnem stanju živali. "Upamo, da bo ta multidisciplinarni pristop podal koristen vpogled v biologijo, ekologijo in varstveni status teh skrivnostnih kitov," dodaja Genov.

V času obeh odprav vremenske razmere večinoma niso bile ugodne, a je ekipa kljub temu zabeležila veliko opažanj kitov, pridobila je fotografije za identifikacijo, posnela je njihovo oglašanje in prišla do posnetkov iz zraka. Uspelo jim je celo dobiti vzorce za genetske analize. "Ti podatki bodo pripomogli k boljšemu razumevanju življenja in varstva teh skrivnostih velikanov," zaključuje Genov.