Delo najpomembnejšega koprskega slikarja 19. stoletja, ki je zadnjih sto let preživela v muzejskem depoju, je tesno povezana s koprsko zgodovino. Prihaja iz nekdanjih koprskih zaporov, kjer je bila v uteho zapornikom, tudi s svojo vsebino: prikazuje namreč sveto Elizabeto, ki kaznjencem prinaša vest o prepovedi uporabe fizičnega nasilja v zaporih. Ta je bila uzakonjena 19. novembra 1867.

Pobudnica za izdelavo taktilnih slik, delovna mentorica in muzejska svetovalka ter kustodinja za umetnostno zgodovino, dr. Brigita Jenko, je ob izjemnem delu študentov dejala: "S pričujočim projektom smo sliko in premalo poznanega slikarja Gianellija želeli približati še enemu segmentu lokalne publike, slepim in slabovidnim, pa tudi študentom, ki so se izziva tipne slike lotili. Ti so z različnimi interpretacijskimi pristopi poiskali rešitve, ki bodo omogočile spoznavanje slike slepim in slabovidnim, hkrati pa ponudile drugačno senzorično doživetje in še bogatejšo muzejsko izkušnjo vsem obiskovalcem."

Eden takih pristopov s pomočjo sodobnih tehnologij 3D modeliranja in 3D tiskanja, je pojasnil študent UP PEF VUO, Tilen Prelič: "Sprva smo načrtovali reliefno interpretacijo slike, a smo po posvetovanju z eksperti ter slepimi in slabovidnimi ugotovili, da so reliefi pogosto težje berljivi zaradi prelivanja oblik in tekstur. Zato smo se odločili za dioramo. Pomanjšano, otipljivo maketo, ki omogoča hkratno zaznavanje večjega števila elementov ter razumevanje njihovih prostorskih in čustvenih razmerij."

Pri razumevanju izdelave dostopnih vsebin slepim in slabovidnim so zelo pripomogli praktični nasveti gospoda Aleša Sedmaka, dolgoletnega ustvarjalca tiskovin za slepe in slabovidne, in gospod Marko, ki je skoraj popolnoma slep in je študentom s svojimi opisi in izkušnjami pomagal pri načrtovanju izdelave taktilne interpretacije Gianellijeve mojstrovine. Tako sta študentki Ana in Blažka ubrali čisto novo rešitev, ki sta jo komentirali takole: "Že v začetku sva se odločili, da nočeva navadnega, dolgočasnega opisa slike, temveč zvočni opis, ki ne le predstavi vizualne podrobnosti, ampak sliko umesti tudi v zgodovinski in umetniški kontekst. Da ne bi šlo le za naštevanje dejstev, sva uporabili obliko radijske igre, v kateri en izmed zapornikov, ki jih vidimo na sliki, v prvi osebi pripoveduje zgodbo in dogajanje. Sodelovanje s slepimi in slabovidnimi, nama je pomagalo globje razumeti pomen čustvene interpretacije in možnosti razumevanja umetnosti preko govorjene besede."

Strokovnjakinja na področju specialne pedagogike in mentorica na projektu, dr. Mateja Maljevac, je še dodala: "Kot največjo vrednost projektnega dela vidim predvsem ustvarjalni proces, v katerem se rojevajo ideje, razvijajo debate ter se oblikuje nabor prilagoditev za osebe z okvaro vida, ki so pravzaprav dodana vrednost za vse, ne le za našo ciljno skupino. Študentje preko projektnega dela razvijajo svoje potenciale, imajo prostor za ustvarjalnost in izražanje preko vseh čutil, ne le preko vida."

Rezultate projekta v obliki predstavitve, si lahko ogledate v živo v petek, 20. junija, ob 12. uri v Pokrajinskem muzeju Koper, ob umetnini Svete Elizabete. Vljudno vabljeni!