Fotografija je simbolična.

Da bi javnost razbremenili miselnosti o visokih zdravniških plačah, so Mladi zdravniki Slovenije razkrili, kakšne plače ima dejansko večina zdravnikov. Pojasnili so, da so v obdobju 2008-2022 zdravniške plače iz razmerja 1,12- do 3,09-kratnika povprečne plače padle na razmerje 0,71- do 1,98-kratnika povprečne plače. Pravijo, da boljše plače ne bodo odpravile vseh težav v slovenskem javnem zdravstvenem sistemu, vendar so eden od predpogojev, da se sistem stabilizira.

Zdravnik je vsekakor izredno odgovoren poklic, ki je naporen tako mentalno kot fizično. Gre za osebo, ki je neprestano na očeh javnosti in obenem zagotavlja varovanje intimnosti pacientov, njihove individualnosti ter osebne integritete. Poleg tega mora biti zdravnik sposoben povezati veliko število informacij naenkrat, se samostojno odločati ter se kar najbolj konstruktivno odzvati v stresnih situacijah.

Skratka, delo zdravnika predstavlja zelo težek, a izredno lep poklic. Ker se kljub omenjeni izjemno odgovorni službi, ki jo spremljajo nadure in dežurstva, dolgotrajno izobraževanje ter neprestano izpopolnjevanje, vse pogosteje pojavljajo namigovanja, da so zdravniki v Sloveniji preplačani, je dr. Zorc javno delil svoj zapis, ki vsebuje tudi podatke o njegovi plači. "Mislim, da je potrebno razjasniti drobni tisk," začenja dr. Zorc svoj zapis in nadaljuje: "Ne se pustiti zavesti s tem, kar objavljajo v medijih."

Ob tem navaja, da nimajo vsi zdravniki 10.000 ali 20.000 evrov plače, kot je večkrat izpostavljeno. Na tapeti je po njegovem mnenju vedno le tisti odstotek zdravnikov, ki je plačan najbolje in dobiva vse možne dodatke, zraven pa so vštete še vse pripravljenosti in dežurstva. To so po njegovih besedah "dodatne ure in dodaten manjko iz družinskega življenja, vse nočne, vsi vikendi".

Pojasnil je, da so vedno objavljene le bruto plače, najnižjih plač pa mediji nikoli ne objavijo. "Če bi objavili seznam 2.000 najslabše plačanih zdravnikov v Sloveniji, bi bila najboljša plača s tega seznama še vedno nižja od 1.400 evrov." Najnižje plače zdravnikov sekundarjev po njegovih navedbah ne dosežejo niti 1.000 evrov. "To je kruta, nesmiselna, žalostna realnost," navaja specializant, ki je do sedaj dvakrat napredoval. Začel je kot sekundarij, nadaljeval kot sobni zdravnik, zdaj pa opravlja delo specializanta. 

Za seboj ima štiri leta gimnazije, šest let medicinske fakultete, šest mesecev sekundariata oziroma pripravništva, strokovni izpit, dve leti dela kot sobni zdravnik in malo več kot eno leto dela kot specializant. Glede na to, da ima že tri leta in sedem mesecev delovne dobe, ni začetnik, a kljub temu njegova mesečna neto plača znaša 1.501 evro. Z dodatkom za malico in prevoz se skupaj nabere 1.704 evre. Marsikdo ima primerljivo ali višjo plačo kot zdravniki, pa za seboj nima toliko let učenja in na svojih plečih ne nosi vsakodnevnega bremena odgovornosti za zdravje ali življenje sočloveka, je prepričan Zorc.

Druge skupine zaposlenih imajo prednost tudi v tem, da se zaposlijo veliko prej in si lahko v tem obdobju naberejo precej premoženja, medtem ko zdravniki zaradi dolgotrajnega izobraževanja s plačanim delom začnejo šele, ko so stari 26 let. Ker je zdravnikov v državi le peščica meni, da boja za višje plače ne morejo bojevati sami in potrebujejo pozornost javnosti, ne pa konstantnega blatenja in grdih pogledov. "Nočemo ves čas govoriti samo o plačah, ampak konec koncev smo vsi predvsem zato v službi," je bil iskren.

Dotaknil se je še odhajanja zdravnikov iz zdravstvene sfere, tudi v tujino: "Vsak mesec izvem za vsaj enega zdravnika, ki je dal odpoved. To me pretrese do kosti, saj vem da je prognoza za naš sistem vsak dan slabša, hkrati pa mi je absolutno jasno in logično, zakaj je do te odpovedi prišlo." Po njegovem mnenju se zdravnik ne bi smel istočasno obremenjevati s stanjem svojih pacientov in stanjem svojih financ. Stavke zdravnikov se nihče ne veseli, a spremembe ne pridejo same od sebe, je še zapisal za konec svoje objave.