Na ministrstvu so v odgovorih dodali, da jim prikazani podatki v poročilu ne dajo vseh odgovorov, ki se jim postavljajo. V prvi vrsti jim ne daje metodoloških podatkov, na katerih šolah so bile meritve izvedene in kakšna je bila struktura vzorca. "Ne presenečajo nas podatki, da so bili rezultati v vzdržljivosti slabši, saj mnogi učenci med karanteno niso imeli pogojev za intenzivnejše gibanje (otroci v mestih), vzdržljivost zelo hitro upade, če je ne vzdržujemo, podobno velja za ostale motorične sposobnosti. Je pa zaskrbljujoče, da se je povečala debelost, kar je lahko povezano tudi z nezdravimi ali pa spremenjenimi prehranjevalnimi navadami predvsem v okviru družine," so zapisali na ministrstvu.

Ob tem trdijo, da ima Slovenija glede na druge evropske države velik obseg predmeta šport v osnovni šoli. Prehitevajo nas tako redke države, kot je Madžarska, ki je šport uvedla vsakodnevno. Je pa vedno želja po izboljšanju, so dodali na ministrstvu. Po njihovem mnenju bi bilo treba predvsem doseči, da bi prek predmeta šport otroci resnično pridobili trajne navade, da bi gibanje postalo način življenja, ki bi ga prenesli potem tudi v zunajšolsko okolje.

"Potrebno bo tudi ozaveščati otroke in njihove starše o zdravi prehrani in pomenu telesne aktivnosti. Imamo čudovito naravo, ki jo je treba v večji meri izkoristiti za gibalno dejavnost," so zapisali v odzivu. Kot so dodali, si ministrstvo prizadeva vzpostaviti varno okolje za izvajanje športnih dejavnosti tudi v teh negotovih časih, ko število okužb z novim koronavirusom narašča. Tako so poslali šolam in drugim vzgojno-izobraževalnim ustanovam prošnjo, da naj zagotovijo vadbo v športnih dvoranah tudi zunaj šolskega urnika. To je po mnenju ministrstva pomembno z vidika zdravja otrok in mladine.

Meritve telesnega in gibalnega razvoja otrok, ki so jih na več kot sto osnovnih šolah izvedli v maju in juliju, kažejo, da je omejevanje telesne dejavnosti med epidemijo pri šolarjih pustilo občutne posledice. Po besedah vodje SLOfit-športnovzgojnega kartona Gregorja Starca podatki v primerjavi s predhodno meritvijo v aprilu 2019 kažejo velik upad vseh gibalnih sposobnosti, največji pri vzdržljivosti in koordinaciji celotnega telesa. Posledično je padla splošna gibalna učinkovitost. Hkrati je pri več kot polovici otrok prišlo do povečanja podkožnega maščevja. Strokovnjaki z ljubljanske fakultete za šport pozivajo, naj se v šolah zagotovi več gibanja, igrišč in telovadnic pa naj se ne zapira.