Slovenska policija je pripravljena na vstop Hrvaške v schengensko območje, je včeraj v Bruslju zagotovila notranja ministrica Tatjana Bobnar. Glede akcijskega načrta za upravljanje naraščajočih migracij na Zahodnem Balkanu, katerega pripravo je včeraj napovedala Evropska komisija, pa je poudarila, da je pomembna predvsem izvedba.
MINISTRICA POUDARILA, DA SLOVENIJA NE POSTAJA MIGRANTSKI ŽEP: "Na vstop Hrvaške v schengen smo pripravljeni"
Slovenija
"Slovenija je na vstop Hrvaške v schengensko območje, kadarkoli to bo, pripravljena," je ob robu zasedanja ministrov EU za notranje zadeve povedala Bobnar.
Slovenska policija je na vstop južne sosede v schengen, ki je predviden za 1. januar 2023, pripravljena tako na strateški kot na operativni ravni, je dejala. Varnost slovensko-hrvaške meje bo zagotavljala z ustreznimi izravnalnimi ukrepi. Še naprej pa bo sodelovala tudi s hrvaškimi varnostnimi organi, je ministrica odgovorila na vprašanje, kaj bi ob naraščajočem številu prihodov migrantov prek Zahodnega Balkana za Slovenijo pomenil hrvaški vstop v schengensko območje.
Glede akcijskega načrta za upravljanje migracij na Zahodnem Balkanu, ki ga je spričo naraščajočega števila migrantov na tej poti včeraj napovedala Evropska komisija, je ministrica poudarila, da je pomembno njegovo izvajanje v praksi.
"Pomembno je, da vsi skupaj preidemo od besed k ravnanjem in da torej tudi ta akcijski načrt seveda čim prej implementiramo v praksi," je dejala.
Poudarila je še, da Slovenija ne postaja migrantski žep. "Komunikacija in govor o nekem žepu je popolnoma populistična komunikacija, ki nima nobene povezave z realnostjo. Slovenija je izrazito tranzitna država," je povedala o naraščajočem številu migrantov, ki prihajajo prek Zahodnega Balkana. Velika večina ljudi gre namreč po besedah ministrice iz Srbije prek Madžarske in potem naprej proti severu.
Na včerajšnjem izrednem zasedanju notranjih ministrov v Bruslju je poudarila, da so migracije stalen izziv, ki od vseh zahteva enotne, trajne rešitve, ki bodo izhajale predvsem iz odpravljanja temeljnih vzrokov za migracije v državah izvora.
"Zato sem že pred časom pozvala Evropsko komisijo, da pogledamo, kaj lahko kot EU storimo v državah izvora glede spoštovanja človekovih pravic, razvojnih pomoči in preprečevanja tihotapstva," je povedala. Te trajne rešitve morajo biti po njenem mnenju načrtovane tako, da preprečijo kakršenkoli "faktor potega, ki ljudi zagotovo vodi v nevarnost".
Slovenska policija je na področju preprečevanja tihotapljenja in trgovine z ljudmi zelo uspešna, je še dejala ministrica Bobnar. V letošnjem letu je obravnavala 234 tihotapcev.
Ministri za notranje zadeve so se včeraj sestali na izrednem zasedanju v Bruslju, kjer so razpravljali o razmerah na vseh migrantskih poteh v EU, pri čemer trenutno največji izziv predstavljata poti prek osrednjega Sredozemlja in Zahodnega Balkana. Razprava je bila namenjena predvsem pripravam na redno zasedanje čez dva tedna.