Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Kopač Mrakova, ki se je tudi pogovorila s strokovnimi delavci in oskrbovanci centra, je ob tem izpostavila pomen projektov, ki ciljajo na reintegracijo brezdomnih oseb v družbo, pri čemer je program skupnostne obravnave, kakršnega predvideva Kažun, po njenem mnenju pravilen pristop.

Večji poudarek skupnostni obravnavi je predviden tudi v letos sprejetem nacionalnem programu socialnega varstva, je opozorila ministrica, pri čemer bi bilo po njenem mnenju smiselno tudi medobčinsko povezovanje. S tem bi si posamezne občine porazdelile stroške, hkrati pa bi se vsem prebivalcem omogočilo, da bi bili upravičeni do storitev teh bivalnih skupnosti. V okviru sredstev iz nove evropske finančne perspektive je Slovenija dala poudarek prav tovrstnim skupnostim, je še pojasnila Kopač Mrakova.

Dejavnost centra financirata občina in ministrstvo za delo

Program celovite skrbi za brezdomne osebe Kažun deluje v okviru piranskega centra za socialno delo in zajema dnevni center ter od letošnjega leta še svetovalno pisarno in zavetišče za brezdomce, je pojasnila strokovna delavka v programu Ingrid Ličen. Dejavnost centra financirata občina, ki je zagotovila tudi prostore zanj, in ministrstvo za delo.

V povprečju je v centru nastanjenih po devet ljudi

Prve uporabnike so nastanili konec januarja, odzivnost pa je dobra. Tako imajo trenutno nastanjenih sedem oseb, v povprečju pa so imeli nastanjenih po devet ljudi. V okviru programa so dobili možnost uporabe občinskega zemljišča, na katerem so uredili vrt in do danes pridelali tudi precej zelenjave. Projekt brezdomnim veliko pomeni, saj so s tem dobili potrditev, da so še nečesa sposobni in lahko naredijo nekaj zase, je pojasnila Ličnova.

Problem brezdomnih je zagotovo tudi obalni problem

Tudi Ličnova je izpostavila pomen povezovanja med obalnimi občinami, saj "problem brezdomnih je zagotovo tudi obalni problem". Programi obstajajo, tako na primer v Kopru zagotavljajo nastanitvene možnosti za ljudi s težavami z odvisnostmi, vendar je to premalo. Zato bi se morali povezati, ugotoviti potrebe na ravni celotne regije in na tej podlagi načrtovati posamezne programe in njihovo porazdelitev. S tem bi bili tudi stroški posameznih programov manjši, je prepričana Ličnova.