Bil je član zlate generacije slovenskega smučanja ter pionir sodobnega pristopa pri slalomskem vijuganju med količki. V sezoni 1985/86 je Petrovič zmagal na petih slalomskih tekmah za svetovni pokal (Sestriere, Kranjska Gora, Wengen, Hafjell, Heavenly Valley) ter še s po enim drugim (avstrijski St. Anton) in tretjim mestom (norveški Geilo) več kot prepričljivo osvojil mali kristalni globus v tej disciplini.

V naslednji sezoni je slovensko smučanje veliki uspeh doživelo v Kranjski Gori, ko je v nepozabni tekmi z dvojnim slovenskim zmagoslavjem zasedel drugo mesto za Bojanom Križajem ter zadnjič stopil na zmagovalni oder.

Prvi Slovenec z osvojenim malim kristalnim globusom

Petrovič, rojen v Ljubljani, njegov oče Krešimir Petrović je bil športni psiholog hrvaškega rodu, je prvi veliki uspeh vpisal na mladinskem svetovnem prvenstvu leta 1983 v Sestrieru, ko je osvojil naslov svetovnega slalomskega prvaka. S svojim zelo napadalnim in inovativnim pristopom in z brezhibnimi nastopi, bil je eden prvih, ki je izpostavil pomen psihološke priprave, je sledil strm vzpon v članski konkurenci, v kateri je med slalomskimi količki najbolj dominiral v sezoni 1985/86.

Petrovič je postal sploh prvi Slovenec z osvojenim malim kristalnim globusom. Sedemindvajset let je bilo potrebnih, da je mejnike v zgodovini slovenskega smučanja z osvojenim velikim kristalnim globusom in osvojenima dvema malima kristalnima globusoma v minuli sezoni po Petroviču na novo postavljala Tina Maze.

V skupnem seštevku posamičnih disciplin so Slovenci osvojili šest malih kristalnih globusov. Po Petroviču sta v slalomu v skupnem seštevku zmagala Bojan Križaj v sezoni 1986/87 in Špela Pretnar v sezoni 1999/00, Mateja Svet v sezoni 1987/88 v veleslalomu ter Tina Maze v superveleslalomu in veleslalomu v sezoni 2012/13.

Življenjska pot se veliko prezgodaj končala v nesreči med potapljanjem

Petrovič se je po strmem vzponu na vrh takratne slalomske elite že kmalu odločil zapustiti beli cirkus. Nezadovoljen s padcem rezultatske krivulje, ko forme iz najboljše sezone z nizom zmag ni več ponovil, je smučarsko kariero že kmalu sklenil, zadnjič je v svetovnem pokalu nastopil leta 1989 v Šigakognu. Po smučarski karieri se je posvetil študiju na Fakulteti za šport, leta 1991 je diplomiral, nato se je posvetil še podiplomskemu študiju in tik pred zagovorom magistrske naloge se je med oddihom na Korčuli pripetila potapljaška nesreča.