Matura je potekala junija in julija leta 1913.

Pisni del je potekal od 9. do 12. junija, ko so se dijaki preizkusili v latinščini, grščini, slovenščini in nemščini. Ustni izpiti pa so potekali od 5. do 9. julija, in sicer iz slovenščine, nemščine, latinščine, grščine, domovino znanstva in matematike.

Matura je na Škofijski klasični gimnaziji potekala vse do septembra 1945, ko so takratne povojne komunistične oblasti ukinile vse zasebne gimnazije. Po osamosvojitvi Slovenije in uvedbi demokratičnega sistema pa je leta 1993 šentviška gimnazija znova odprla svoja vrata.

Gimnazija v Šentvidu je z učenjem latinskega in grškega jezika ter posredovanjem latinske in grške književnosti, ki je v predmetniku realk ni bilo, dijakom posredovala široko splošno humanistično izobrazbo, ki je bila potrebna za študij na univerzah.

V razvoju šolstva na slovenskih tleh se je slovenščina sprva v osnovni nato pa še v srednji šoli uveljavljala postopoma in z velikimi napori. Boj za slovenski jezik, najprej kot učni predmet, pozneje kot učni jezik, je bil toliko večji in pomembnejši v srednjih šolah, saj je bilo le z gimnazijo mogoče priti do najvišje izobrazbe na univerzi. Zaradi nacionalističnih pritiskov močnejših sosedov je bila uporaba slovenščine na državnih gimnazijah omejena na posamezne učne predmete, na vzporedne oddelke v nižjih in pozneje nekoliko višjih razredih.

Do ustanovitve prve popolne državne gimnazije v slovenskem jeziku je tako prišlo šele tik pred prvo svetovno vojno v šolskem letu 1913/1914 v Gorici. Slovenščina je bila tako sprva prisotna le v zasebnih oz. občinskih, mestnih ali drugih gimnazijah, so zapisali na škofijski klasični gimnaziji v Ljubljani.