Meira Hot

Kot pravi Hotova, jim to omogoča sedaj veljavni Zakon o kmetijskih zemljiščih. "Zato je s strani kmetov slovenske Istre slišati vse več pozivov po spremembah, ki so po mojem prepričanju več kot upravičene, in sicer, da se zakon spremeni na način, kot je že bilo določeno, da ima prednost zakupa kmetijskega zemljišča lokalni kmet. Prednosti takšne ureditve ni potrebno posebej naštevati, gre namreč za temeljne predpogoje, na katerih se lahko kmetijstvo v slovenski Istri razvija, ali pa nazaduje, če se pogoje negira."

Kmetje po njenih navedbah opozarjajo tudi, da je po sedaj veljavni ureditvi za zakup treba dokazati dosežen prihodek v višini letne minimalne plače za predhodno leto na kmetiji (za leto 2021 ta znesek znaša 15.745,72 evrov). "Ta pogoj lahko za manjše kmetije, ki prevladujejo v slovenski Istri, predstavlja velik problem. Namreč že slaba letina oljk, sadja in drugih kmetijskih pridelkov kmete postavi v nezmožnost izpolnjevanja pogoja – prihodka v višini letne minimalne plače," je poudarila.

"Tako nastane situacija, da se kmet, ki ne zmore prijaviti zakonsko določenega prihodka, na razpis ne more prijaviti, četudi se s kmetijsko dejavnostjo ukvarja več desetletij, s tem nesmiselnim določilom pa se ogroža tudi njegov status kmeta. Na drugi strani pa imajo dostop do kmetijskih zemljišč osebe, ki ne prihajajo z območja dotičnega kmetijskega zemljišča. Sito izbire namreč ne predstavlja več lokacija oz. prebivališče kmetov, prav tako ne težnja, h kateri bi morala po mojem mnenju temeljiti zakonska določila - učinkovito kmetovanje: ne-razdrobljenost zemljišč, poznavanje pogojev za dobro kmetovanje v Istri," je jasna Hotova.

Kot še dodaja, se namreč "žal nemalokrat zgodi, da zakup kmetijskega zemljišča s strani oseb, ki ne prihajajo iz Istre, nima nikakršne povezave s kmetovanjem, nad interesom kmetovanja pa je prevladal interes počitnikovanja. Razne lope, barake, lesene in plastične konstrukcije vseh vrst in oblik, ki naj bi služile kot shramba orodja, v poletnem času, postanejo počitniške namestitve, na rodovitnih zemljiščih pa ne vidimo rasti vrtnin, poljščin, sadja..., temveč žar plošče in piknik kotičke".

dr. Jože Podgoršek

Na dr. Jožeta Podgorška zato naslavlja naslednjo poslansko pobudo: "Pri zakupu kmetijskih zemljišč naj imajo prednost lokalni kmetje ter njihovi ožji družinski člani, z bivališčem v katastrski občini, v kateri je kmetijsko zemljišče za zakup. V kolikor lokalni kmet npr. oljkar ali sadjar iz slovenske Istre zaradi slabe letine ni zmožen zadostiti pogojem o dosežnemu prihodku v višini letne minimalne plače, se naj upošteva prihodek kmetije iz poprejšnjih let, ko je bila dosežena osnovna letna neto plača v RS."

Ministra je ob tem pozvala k upoštevanju pripomb in predlogov, ki so jih predlagali kmetje iz slovenske Istre, "vsekakor pa se spremembe nanašajo in so smiselne tudi za ostala območja Slovenije".