Slovenski kulturni praznik je tudi letos k Prešernovi rojstni hiši v Vrbo privabil več tisoč ljudi. Zbrane na slovesnosti je nagovorila igralka Lara Jankovič, ki je opozorila na slabo stanje kulture, za katerega je po njenem mnenju odgovorna država z mačehovskim odnosom do kulture. Ob tem je pozvala k spremembam, ki se začnejo pri posamezniku.
MAČEHOVSKI ODNOS DO KULTURE: Primorska igralka v Vrbi opozorila na slabo stanje družbe
Slovenija
Kot je poudarila Lara Jankovič, je slovenski narod obstal na krilih kulture. Če ne bi bilo Prešerna, Cankarja ter drugih slovenskih pesnikov, pisateljev in umetnikov, bi se danes posluževali le tujih, je opozorila. Hudo ji je, ko vidi, da danes drvimo prav v to tujost. "Razprodajamo vse, kar je slovensko, tujcem, a ta tujec ne bo imel nikoli pravega odnosa do naše kulture in jezika," je opozorila.
Ustavila se je tudi pri petkovi državni proslavi, ki so jo predstavniki države izkoristili za to, da so se "lahko spet pokazali kot zlagani veliki ljubitelji umetnikov". Niso pa slišali sporočila glavne govornice in nagrajencev. "V zakulisju nam je postregla s še par zlaganimi floskulami, kako pomembna je kultura, s še enim metanjem peska v oči, da prikrije svoj mačehovski odnos do kulture," je bila do države kritična Lara Jankovič.
Ob tem je ocenila, da je država edina odgovorna za stanje, v katerem je kultura danes: "Ker ni nikoli utišala tistih, ki so kričali, da smo zajedavci in naj gremo na prosti trg. Ni jih utišala, ni se zavzela za kakovostno kulturo, nikoli je ni vzela pod okrilje, nikoli jasno in glasno poudarila njenega pomena, njeno neodtujljivo pravico živeti umetnosti dostojno življenje. Tu smo na krilih kulture začeli padati."
Lara Jankovič je prepričana, da sta kultura in umetnost ogledalo družbe, v kateri živimo. "Že zgodovina nam potrjuje, da sta v zdravi družbi kultura in umetnost cenjeni in na visokem nivoju. Ustvarjalnost in kreativnost cvetita," je dejala in dodala, da ko "skorumpirana politika in gospodarstvo začneta spodkopavati zdrave družbene odnose, začne umetnost izgubljati svojo lepoto in veličino ter začne postajati nasilna, prostaška, skomercializirana in zbanalizirana, da zadovolji najnižje potrebe družbe".
Umetnost tako po njenem mnenju postaja industrija nizkotnih produktov zgolj za plitko zabavo množic, ki po trenutnem užitku pustijo človeka še bolj izpraznjenega. To zabavo pa množice potrebujejo, ker so "same, prav tako kot umetnost in kultura, vklenjene in upognjene pod težo demagogije te neoliberalne kapitalistične družbe, ki nudi suh kruh in slabih iger".
"Morda pa moramo spet odkrivati lepote kulture in spoštovati njene dragocenosti, kot moramo iskati in negovati lepoto v sebi, ter spoštovati sebe in sočloveka," je pozvala govornica in dodala, da moramo dvigniti zavest in začeti s spremembo pri sebi. Šele potem, ko bomo zaživeli kot posamezniki, bomo lahko združeni začeli spreminjati družbo.