Sklic sej je sredi marca predlagal Plenković, da bi razpravljali o posledicah, ki bi jih vojna na Bližnjem vzhodu lahko imela na energetske in gospodarske razmere na Hrvaškem, ter posodobitvi in krepitvi hrvaške vojske. Milanović je predlog sprejel in v skladu z zakonodajo skupaj s premierjem sklical obe seji.

Na seji sveta za nacionalno varnost so razpravljali o aktualnih varnostnih vprašanjih - posledicah vojne na Bližnjem vzhodu, vplivu na cene energentov in drugih vprašanjih, pomembnih za nacionalno varnost, piše v skupnem sporočilu za javnost, ki so ga poslali z vlade in urada predsednika. Sprejeli so letne smernice za delo varnostno-obveščevalnih agencij in odobrili vzpostavitev njihovega sodelovanja s tujimi službami v skladu potrebami.

Na seji sveta za obrambo so medtem po navedbah vlade in predsednikovega urada razpravljali o krepitvi obrambnih zmogljivosti Hrvaške, s poudarkom na opremljanju in posodobitvi vojske.

Seji sta potekali v času vojne na Bližnjem vzhodu, pa tudi v času zaostrovanja retorike med Zagrebom in Beogradom. Srbski predsednik Aleksandar Vučić je namreč sredi meseca dejal, da ima Srbija rakete zrak-zemlja, ki da lahko zadenejo cilje na razdalji do 400 kilometrov. Poudaril je, da Srbija ne namerava nikogar napasti, a obenem izrazil bojazen, da bi bila sama v prihodnosti lahko tarča napada Hrvaške, Albanije ali Kosova.

Milanović je v začetku tedna "zaradi izjav in ravnanja" Vučića odpovedal majski vrh slovensko-hrvaške pobude Brdo-Brioni, rekoč, da ni pogojev, da bi Vučić prišel na Hrvaško, kjer bi moralo srečanje potekati. Vučić se je odzval z besedami, da ni Milanovićev potrčko, da se bi ta lahko izživljal nad njim in da mu je bolj kot udeležba na vrhu pobude pomembno, da kot srbski predsednik položi rože v Jasenovcu.

Zadnja seja hrvaškega sveta za nacionalno varnosti pred današnjo je bila 9. novembra 2021. Na njej so razpravljali o varnostnih razmerah v jugovzhodni Evropi in vprašanju nezakonitih migracij. Svet za obrambo pa se je pred tem nazadnje sestal 23. maja lani, ko so sprejeli strategijo obrambe Hrvaške in predlog dolgoročnega načrta razvoja oboroženih sil do leta 2036.