Po prepričanju Vatovca minister Hojs uteleša vse, kar je trenutno narobe z aktualno vlado. Hojsu in vladi je očital ustvarjanje nekakšnih izrednih razmer v državi in vladanje z odloki, od katerih jih je več pripravilo tudi ministrstvo za notranje zadeve, nekateri izmed njih pa so bili spoznani tudi kot neustavni.

Ministru očitajo prekomerno uporabo represivnih sredstev policije na protestih v Ljubljani, predvsem tistem 5. oktobra, "ko je policija še sredi belega dne, brez da bi se začele hujše kršitve javnega reda in miru, uporabila prekomerna pooblastila in policijska sredstva". Vatovec je prepričan, da se je policija za takšno ukrepanje odločila po diktatu politike.

V Sloveniji smo imeli tudi po desetkrat številčnejše proteste, ki so ob petkih prav tako blokirali Slovensko ali Celovško cesto, pa so potekali mirno in brez incidentov. Da temu ni tako, sta kriva vlada in minister Aleš Hojs.

Več:https://t.co/C0u4KJmWR5 pic.twitter.com/cC2nI1S6eh

— Levica (@strankalevica) October 6, 2021

Med večjimi očitki ministru je po besedah Vatovca kadrovanje v policiji, "tudi nezakonito, ter prirejanje zakonodaje na način, da bi lahko generalni direktor policije zamenjal vse šefe policije v državi, kar je znotraj policije sprožilo resen odpor". "S svojo držo je minister pripravljen narediti vse, da si podredi policijo," je dejal. To je, kot je dodal, še eden "od pokazateljev, da je SDS ugrabila državo".

V poslanskih skupinah LMŠ, SD, Levica, SAB in NeP, ki so vložile interpelacijo, ministru očitajo tudi sum storitve kaznivega dejanja oziroma opustitve dolžnega ravnanja, ker ni storil ničesar, ko je izvedel za obstoj posnetka pogovora ministra za okolje in prostor Andreja Vizjaka s poslovnežem Bojanom Petanom. Če ne drugače, bi se moral odzvati tako, da bi skušal pridobiti posnetek in poskrbeti, da se stvar razišče, meni Vatovec. Ker tega ni naredil, to po njegovih besedah samo kaže na domačijskost trenutne vladajoče politike. Vizjak je namreč Hojsov strankarski kolega "in večkrat smo že videli, da vrana vrani ne izkljuje oči", je dejal.

Hojsu predlagatelji interpelacije očitajo še omalovažujoč odnos do javnosti in nekaterih državnih inštitucij, ki da se kaže predvsem preko njegovih objav na družbenih omrežjih.

Minister Hojs se danes že drugič v aktualnem mandatu zagovarja pred poslanci. Za razpravo o interpelaciji je predvidenih 17 ur. Za njegovo razrešitev je potrebnih 46 glasov poslancev, vlagateljice jih imajo skupaj 43, zato je uspeh že druge interpelacije zoper Hojsa malo verjeten.

Hojs: Vlada je ukrepanje v času epidemije "spravila na višji nivo"

Hojs ocenjuje, da so očitki iz interpelacije bistveno preširoki, saj jih kar nekaj presega njegove pristojnosti in so v domeni vlade. Je pa spregovoril o očitkih glede vladanja z odloki. Kot je dejal, se je to začelo v času prejšnje vlade, ko je dva odloka sprejel tedanji minister za zdravje Aleš Šabeder, sedanja vlada pa se je odločila, da bo ukrepanje v času epidemije "spravila na višji nivo", tako da so odloke sprejemali na ravni vlade.

Spomnil je na odločitev ustavnega sodišča, da bi bilo treba nekatere ukrepe uveljavljati z zakonom, ob tem pa s prstom pokazal na državni zbor, ki še vedno ni sprejel sprememb zakona o nalezljivih boleznih. Glede sprejetih odlokov je dejal, da mu "niti za enega, ki ga je predlagal, ni žal". Vlada je namreč stremela k temu, da omeji število žrtev novega koronavirusa, pri čemer je prepričan, da so število žrtev zmanjšali za "stotine in stotine". Opoziciji pa je očital, da je ves čas minirala vladna prizadevanja za omejitev epidemije ter ji pripisal tudi odgovornost za polne bolnišnice in tudi številne smrtne žrtve.

Sam je sicer predlagal odloke, ki so omejevali gibanje in določali pogoje prehoda državne meje. Spomnil je na odločitev ustavnega sodišča, da je bila odločitev o omejitve gibanja skladna z ustavo. Po njegovem mnenju je bil ta ukrep pravilen, saj cepiv proti koronavirusu tedaj še ni bilo, edini ukrep zoper virus pa je bila omejitev druženja.

Spregovoril je tudi o protestih 5. oktobra in aktivaciji 9. člena zakona o nalogah in pooblastilih policije. Kot je dejal, je policija pred vrhom EU-Zahodni Balkan izdelala varnostno oceno in ocenila, da je treba "ta velik dogodek ustrezno zavarovati". V tednu pred dogodkom so namreč mnogi, ki so v preteklosti že izvajali nasilje, k temu spet pozivali. Pri tem je izenačil t. i. petkove in sredine protestnike, saj da gre "za isto osnovo, kako na nasilen način prevzeti oblast".

Sicer pa je policija po njegovem mnenju varovanje dogodka in ukrepanje v času protestov izpeljala izjemno odgovorno in profesionalno, za kar je policistom tudi čestital in tiste, ki so pri tem sodelovali, tudi ustrezno finančno nagradil.

Na očitke o politizaciji policije je zatrdil, da se s tem ni nikoli ukvarjal, pač pa da se je ukvarjal s tem, da bi imeli policisti višje plače in opremo ter da bili za svoje delo ustrezno nagrajeni. "V veliki meri mi je s sprejemom novega zakona to tudi uspelo," je zatrdil Hojs in spomnil, da bodo policisti januarja dobili višje plače. "Če pa je kdo v tej državi hotel politizirati policijo, sta to gotovo stranki LMŠ in SD," je poudaril Hojs in med drugim izpostavil udeležbo predsednika LMŠ Marjana Šarca na volilnem kongresu enega od policijskih sindikatov.

Odgovoril je tudi na očitke, da je policiste označil za "mevže in lenuhe". Po njegovih besedah gre za "medijske spine", saj da je bilo to namenjeno vodjem policijskih sindikatov. Opozoril je, da policistov niso bili pripravljeni pozvati k cepljenju ter da sploh ne opravljajo policijskega dela. V kolektivni pogodbi sicer piše, da imajo policijski sindikalisti možnost opravljanja sindikalnega dela več kot 50-odstotno, "toda ti gospodje že leta na delajo nič drugega kot sindikalno delo in to na račun davkoplačevalcev", je dejal Hojs in napovedal, da bo v kratkem predlagal aneks h kolektivni pogodbi.

Andrej Černigoj iz NSi je v zvezi z očitki, da je Hojs kot minister za notranje zadeve v času epidemije sprejemal neprimerne in preveč represivne ukrepe, ocenil, da ukrepi bistveno ne odstopajo od ukrepov v sosednjih državah, predlagateljem pa očital nedržavotvornost. V drugih državah v opoziciji "ne najdemo takšnega nasprotovanja ukrepom stroke, aktivne podpore protestom in sloganom Šole brez mask, saj se zavedajo, da všečnost ne prinaša blaginje". "Hkrati se zavedajo, da bi sami morali sprejemati enake ukrepe," je dejal. Predlagateljem je očital, da želijo s svojimi dejanji ustvariti "zmedo babilonskih razsežnosti", predvsem "zaradi lastne preračunljivosti in neomajnega hrepenenja po vladanju".

Monika Gregorčič iz poslanske skupine SMC je opozorila na pravo inflacijo interpelacij v mandatu te vlade: "To je že deseta, kar je rekordno število glede na trajanje mandata vlade."

Opozorila je, je da šlo pri protestih 5. oktobra za neprijavljene in nasilne proteste, ki so bili načrtno izbrani na dan, ko je Slovenija gostila najpomembnejši dogodek v okviru predsedovanja Svetu EU, z namenom povzročiti čim več kaosa. Da je policija ravnala ustrezno, je po njenih besedah ugotovila strokovna skupina, ustanovljena posebej za ta namen.

Branko Grims (SDS) je odgovornost, da je policija sploh morala posredovati, pripisal 39 poslancem koalicije KUL. Ti so po njegovih besedah sami podžigali proteste in se jih tudi udeleževali, "ko se je policija odzvala, kot se je, in odzvala se je strokovno, pa vlagate interpelacijo in vijete roke, da je prišlo do nasilja".

Za taka ravnanja bi morali poslanci KUL po besedah Grimsa odgovarjati, samo interpelacijo pa bi moral DZ zavrniti že iz čisto ekoloških razlogov: "Ali ni škoda papirja, na katerem je napisana?"

Interpelacija v delu, ki govori o dogodkih na protestu 5. oktobra, "pretirano relativizira položaj" ter želi predstaviti le eno plat zgodbe. "Strinjamo se, da je minister Hojs odgovoren za dogodke, ki so sledili protestom, hkrati pa je odgovoren tudi za zagotovitev varnosti in miru," je v predstavitvi stališča poslanske skupine DeSUS dejal Ivan Hršak.

Glede očitkov o političnih kadrovanjih v policiji, kar je eden od očitkov Hojsu, ocenjuje, da so ti stalni spremljevalec vseh sprememb vodilnih v državi, se je pa treba ostro upreti v primerih, ko bi pri novih imenovanjih prišlo do kršitev veljavne zakonodaje. Odločitev o podpori interpelaciji bodo v DeSUS po besedah Hršaka sprejeli na podlagi temeljitega premisleka in po opravljeni razpravi.

V SNS stališča poslanske skupine niso predstavili.

V LMŠ ocenjujejo, da je delo ministra Hojsa popolnoma neustrezno. Kot je dejal Nik Prebil, je politizacija policije v polnem razmahu, notranji minister pa po njegovih besedah klientelistično in nepotistično za vodstvena delovna mesta izbira posameznike, ki nimajo potrebnih izkušenj in znanj.

Po njegovih besedah je na protestih 5. oktobra nezakonito omejil človekove pravice, mirni protesti pa so se tedaj sprevrgli v nasilne izgrede. Hojs je po Prebilovem mnenju tudi soodgovoren za potrjevanje neustavnih in nezakonitih vladnih odlokov, ravnal pa je tudi v neskladju s kazensko zakonodajo, ko je "javnosti prikril dejstvo, da ve za posnetke okoljskega ministra Andreja Vizjaka, kjer nagovarja slovenskega tajkuna k utaji davkov".

Po besedah Predraga Bakovića (SD) vsebina in argumenti interpelacije kažejo na širšo in čedalje bolj jasno sliko delovanja te vlade. V Hojsovem primeru gre po njegovih besedah "za jasen in nedvoumen cilj popolnega obvladovanja represivnih organov za prisilno upravljanje najprej epidemije, za katero so seveda krive državljanke in državljani, ne pa vlada, nato pa tudi za nadaljnje splošno upravljanje države".

Opozoril je tudi na "neizpodbitne dokaze o politizaciji policije", do katerih se je dokopala preiskovalna komisija DZ, ter na padec zaupanja javnosti v policijo. Kot je dodal Baković, se nanj obračajo mnogi policisti in nekdanji sodelavci policije, ki pravijo, da je stanje duha v policiji tako slabo, kot še ni bilo, niti v času nekdanje Jugoslavije.

"Če kdo, prav minister Hojs uteleša čisto vse, kar je s to vlado narobe," pa je dejala poslanka Levice Nataša Sukič in mu očitala, da je vzpostavil popolnoma nesprejemljiv politični diskurz. Notranjemu ministru očitajo politizacijo in militarizacijo policije, pa tudi odgovornost za protiustavno omejevanje človekovih pravic z nepravilnim izvajanjem 9. člena zakona o nalogah in pooblastilih policije.

V Levici so prepričani, da Hojs ne nosi samo objektivne odgovornosti za policijsko nasilje na protestih v Ljubljani, ampak da je tudi subjektivno vplival na takšno policijsko taktiko. "5. oktobra je postalo dokončno in brutalno jasno, da oblast niti ne skriva več svoje želje po represiji," je poudarila Sukičeva.

V SAB Hojsu očitajo avtoritaren način mišljenja in delovanja, ki se je po besedah Andreja Rajha "v začetku kazalo zlasti v zelo zagretem kadrovanju novih, njemu in njegovi sedanji politiki zvestih kadrov". Notranji minister namreč po njegovih besedah na položaje postavlja poslušne kadre, ki "vdano izpolnjujejo njegova navodila".

Tudi Rajh je spomnil na ukrepanje policije na protestih 5. oktobra. V SAB so prepričani, da je bila uporaba sile nesorazmerna, "zaplinjen pa je bil celoten center Ljubljane, kar so občutili ne samo protestniki, ampak tudi tamkajšnji prebivalci in mimoidoči". Pozivi notranjega ministra k večji policijski represiji so tako "več kot očitno padli na plodna tla," je še ocenil.

"Minister Hojs s svojo lastno komunikacijo, obnašanjem in delovanjem prvovrstno ilustrira delo tretje vlade Janeza Janše," pa je dejala vodja poslanske skupine nepovezanih poslancev (NeP) Janja Sluga. "To je človek, ki zmerja državljanke in državljane s svinjami, hkrati pa hvali slovenske neonaciste," je kritična poslanka.

Hojs tako po njenem mnenju skupaj s predsednikom vlade najbolje simbolizira dejstvo, da je v Sloveniji nujna korenita sprememba oziroma normalizacija. "Ljudje imajo dovolj neprestanega izrednega stanja, ki ga ustvarja ta vlada," je še dejala Sluga, ki Hojsu očita tudi pritlehno in žaljivo retoriko do tistih, ki se z njim ne strinjajo.