"Klubu se zahvaljujem za ves prispevek, ki je pripomogel moji nogometni karieri in v veselje mi je, da sem svojo pot zaključil tukaj, kjer sem jo tudi začel. Veselim se nove vloge in verjamem, da bomo še naprej uspešno sodelovali," je za spletno stran kluba ob napovedanem slovesu dejal Viler. "Rulo, hvala za vse in že komaj čakamo na to tvojo pozitivno energijo v klubskih pisarnah," pa so se odzvali v nogometnem prvoligašu z Obale.

Viler je v rumeno-modrem dresu, član Koprčanov je bil od 2005 do 2010 ter nato še letos, zbral 168 nastopov in bil del ekipe, ki je leta 2010 osvojila naslov državnega prvaka. V letih 2005 in 2006 je kot posojeni igralec začasno igral za Izolo in Dekane. Leta 2010 se je preselil v Maribor, kjer je postal pomemben član slačilnice ter v desetih letih odigral 357 tekem, osvojil 13 trofej in petkrat igral v skupinskem delu evropskih tekmovanj.

Kopačke je prvič obul pri šestih letih, leto kasneje pa se je vpisal v takratni NK Koper. "Treniral sem in tako se je razvijalo. Začneš v članih, napreduješ. Vsak si piše svojo pot," pove.

23. decembra lani so se vijoličasti po desetih letih in pol na Vilerjevo željo sporazumno razšli ter ob tem za deset let, do 2030, upokojili mariborski dres s število 28, ki jo je nosil Primorec. Na lestvici igralcev z največ nastopi v vijoličnem dresu je na četrtem mestu. V svoji karieri pa je bil leta 2017 dvakrat vpoklican v slovensko nogometno reprezentanco.

Viler je Ljudski vrt zapustil pol leta pred iztekom pogodbe, le teden dni kasneje je podpisal s Koprčani, kjer pa bo deloval tudi po koncu kariere nogometaša. Koprčani so si v pretekli sezoni tudi z Vilerjevo pomočjo zagotovili obstanek v prvoligaški konkurenci, kjer so trenutno s 30 točkami na vrhu prvenstvene lestvice. Kot pravi 35-letni Koprčan, bi bila ta sezona v vsakem primeru njegova zadnja. "S klubom smo se sporazumno dogovorili, v nekaterih stvareh smo namreč imeli drugačen pogled, da sporazumno in prijateljsko prekinemo že zdaj," je pojasnil za naš portal. 

Na vprašanje, kje je lepše živeti, na Primorskem ali na Štajerskem, pa v hipu odgovarja: "Koper, v Kopru je zakon! Že zaradi tega, da sem šel danes teči do Izole in je bilo ob 8. zjutraj 12 stopinj. Fantastično. V tem času tukaj na Obali še nisem uporabil bunde, v Mariboru bi potreboval bundo in šal." Ne pretehta pa samo vreme, kot pravi: "Koper je Koper, domačin sem."

Domačini ga poznajo po vzdevku Rulo. Kot pravi, so tako klicali že njegovega očeta in vzdevek se je avtomatsko prenesel tudi nanj. "Tudi oče je igral nogomet, tako so ga klicali zaradi njegovega načina igranja," še dodaja.

V svoji nogometni karieri je najbolj ponosen, da je igral za slovensko reprezentanco. "Že od malega mislim, da je to vrh vsake kariere. Imel sem dva nastopa, tu mi je mogoče malo žal, da jih nisem imel še več," odgovarja, a dodaja, da je s svojo nogometno kariero vseeno nadvse zadovoljen.

Kam pa ga bo pot peljala sedaj? "Počasi se pripravljam na vlogo zavarovalniškega agenta, sicer pa bi rad ostal tudi v nogometu. Ne kot trener, temveč skozi delo z mediji," nam pove.

Nekoč se je ukvarjal tudi s tenisom, a mu trenutno čas onemogoča, da bi obudil tudi to strast. "Če imam čas, pa rad preberem kakšno dobro knjigo," pravi in dodaja, da najraje bere skandinavske kriminalke, rad pa si ogleda tudi kakšen skandinavski film ali triler.