KONEC ZASEBNOSTI NA CHAT APLIKACIJAH? EU bi lahko že z oktobrom pregledovala vse vaše klepete

Svet

Sporni predlog Evropske unije "Chat Control", ki bi ustvaril mehanizem za pregledovanje vsake zasebne sporočilne komunikacije prek šifriranih storitev, je pridobil zagon. Predlog, s katerim želijo uvesti nove obveznosti za vse ponudnike storitev sporočanja v Evropi - v aplikacijah, kot so WhatsApp, Signal in Telegram - da pregledajo sporočila uporabnikov, tudi če so šifrirana, ima realne možnosti, da bo sprejet, potem ko dalj časa ni uspel pridobiti potrebne večine. Če Danska kot predsedujoča država EU uspe najti kompromis med državami članicami, bi lahko novi predpisi bili sprejeti že 14. oktobra 2025. Po najnovejših podatkih je veliko držav, ki so še leta 2024 rekle ne Chat Controlu, zdaj neodločenih - predlog naj bi podpiralo 19 od 27 članic EU. Kot kaže, bo odločilen glas Nemčije, ki je predlogu sicer doslej nasprotovala.

Podpora predlogu, po katerem bi pregledovali vso zasebno sporočilno komunikacijo prek šifriranih storitev, kot so WhatsApp, Signal in Telegramse je pospešila ob začetku predsedovanja Danske Svetu EU. Poleg Danske in Francije so med podporniki še Belgija, Madžarska, Švedska, Italija in Španija.

Nemčija ostaja neodločena, vendar bi predlog lahko sprejeli s kvalificirano večino do sredine oktobra, kar pomeni, da mora vsaj 15 držav, ki skupaj predstavljajo 65 odstotkov prebivalstva EU, soglašati, navaja techstory.in.

Kako bi deloval Chat Control

Namesto neposredne oslabitve šifriranja bi zakonodaja temeljila na pregledovanju oziroma programski opremi na posameznih napravah, ki pregleda vsebino, preden je šifrirana in poslana. Kritiki to primerjajo s tem, kot da bi pošta pred zapiranjem kuverte prebrala vsako vaše pismo kar v vaši dnevni sobi.

Po trenutnih pogajanjih bi pregledovanje zajemalo predvsem vizualne vsebine - fotografije, videe in URL-je - pri čemer bi bilo besedilo in zvok zaenkrat izključeno. Tehnično bi morali uporabniki privoliti, vendar bi zavrnitev preprečila deljenje medijskih vsebin.

Utemeljujejo z nadzorom kriminala, nadzirali bi pa vse?! 

Zagovorniki trdijo, da je ukrep nujen za odkrivanje in preprečevanje spolnega zlorabljanja otrok (CSAM), pri čemer navajajo podatke, da se večina tovrstnih nezakonitih vsebin širi prek šifriranih sporočil. Po podatkih organov pregona približno dve tretjini prijavljenih primerov CSAM izhaja iz klepetov ali e-pošte znotraj EU. 

Vendar kritiki predlog označujejo za konec zasebnosti digitalne korespondence, saj bodo tudi navadni uporabniki podvrženi algoritmičnemu nadzoru, ki ni omejen le na kriminalce.

Organizacije za zaščito zasebnosti, digitalne pravice in pravni strokovnjaki opozarjajo, da predlog pomeni množični nadzor in ogroža temeljne pravice, saj obstaja tveganje neselektivnega pregledovanja elektronskih komunikacij po EU. 

Vodilni organi za varstvo podatkov in strokovne analize poudarjajo, da je zaščito otrok na spletu bolj učinkovito doseči z izobraževanjem, proaktivnim odstranjevanjem CSAM s spletnih mest in osredotočanjem na varnost v zasebnem sektorju brez izpostavljanja šifriranja uporabnikov sistemskim ranljivostim.



Tehnični pomisleki: tehnologija ne loči nezakonite vsebine od družinske fotografije

Strokovnjaki opozarjajo na tehnične težave z avtomatiziranimi orodji za prepoznavanje novih ali neznanih vsebin CSAM. To lahko vodi do "alarmov" zaradi oživitve sicer neaktivnih sporočil ali slik, kar je včasih pripeljalo do napačne identifikacije zakonitih ali umetniško povezanih družinskih fotografij ali zgolj običajnih pogovorov mladih. Študija, naročena s strani Evropskega parlamenta, je kritizirala izvedljivost predloga, saj trenutno nobena tehnologija ne more zanesljivo ločiti nezakonite od nedolžne vsebine.

Vodilne platforme, kot sta Signal in Threema, so opozorile, da bi lahko prenehale delovati v EU, če bi bile prisiljene izvajati pregledovanje.

Bodo do konca 2025 že pregledovali vsa sporočila?

Predhodna glasovanja so bila sredi 2024 preložena, saj so nekatere države, med njimi Nemčija, Belgija, Luksemburg, Poljska, Nizozemska in druge, oblikovale koalicijo, ki je preprečila sprejem ukrepa v Svetu. 

Če pa se zdaj Nemčija pridruži koaliciji držav, ki podpirajo predlog, bi lahko do sredine oktobra 2025 izvedli glasovanje v Svetu EU, kar bi  omogočilo EU, da od šifriranih platform zahteva pregledovanje na strani odjemalca do konca 2025 ali zgodaj v 2026

Deli novico:

Komentiraj

Za komentiranje je potrebna  Prijava  oz.  Registracija
vseved |  13 .08. 2025 ob  14: 43
Ko Janša dobi kazen zaradi žaljenja je to kršenje človekovih pravic.aj bi bil sprejem take direktive?