Pred začetkom srečanja namreč novinarji niso imeli dostopa do vodij poslanskih skupin in predsednikov strank koalicije, ki se udeležujejo sestanka, prav tako izjav ni pričakovati po koncu usklajevanj.

Zakon o davku na nepremičnine je že vključen v predlog proračunov za prihodnji dve leti, če ga koalicija ne bi sprejela, pa bi v proračunu nastala 200-milijonska luknja. Prvak DeSUS Karl Erjavec je že zatrdil, da zakonskega predloga v obstoječi obliki ne podpira. V današnji izjavi je pojasnil, da končnih stališč DeSUS nocoj ni pričakovati, saj je treba počakati na sredino odločitev izvršnega odbora stranke.

Medtem je koalicija začela preigravati možne rešitve, kako iz nastalega položaja. V DL predlagajo nekoliko milejši zakon o davku na nepremičnine - znižanje davčnih stopenj. Po njihovem predlogu bi davčna osnova za stanovanjske nepremičnine, ki je po trenutnem zakonskem predlogu določena v višini 85 odstotkov posplošene tržne vrednosti za prihodnje leto, veljala za vse nepremičnine.

Neusklajenost znotraj koalicije

Finančni primanjkljaj v tem primeru bi v tej stranki nadomestili z ukrepi na odhodkovni strani proračuna, torej z nekakšnim drugim varčevalnim zakonom. Za zdaj ne želijo konkretno govoriti o tem, ali bi to pomenilo posege v določene pravice, saj da je to še stvar koalicijskih dogovorov.

Premierka Alenka Bratušek je sicer že napovedala vezavo zaupnice na sprejem proračunskih dokumentov, a so zaradi nastale zagate glede davka na nepremičnine vse glasnejša ugibanja, ali utegne to orodje uporabiti že pri sprejemanju omenjenega zakona. Različna stališča strank bi namreč lahko postavila pod vprašaj obstoj koalicije, Bratuškova pa bi partnerje z vezavo zaupnice postavila pred dejstvo.

Vrh koalicije pa bi danes vendarle lahko dosegel kompromis, se odločil za podporo milejši različici zakona in se dogovoril, kako zakrpati s tem nastalo finančno luknjo v proračunu. Da se bodo uspeli dogovoriti, je danes že ocenil vodja poslancev DL Rihard Braniselj.

Bo DeSUS proti?

Ker ni pričakovati, da bo korak nazaj stopil Erjavec, se lahko zgodi tudi, da koalicija zakon sprejme brez poslancev DeSUS. Brez njih ima namreč 44 poslanskih glasov, ob čemer obstaja možnost, da bi se poslanci DeSUS vzdržali glasovanja. A težave bi se lahko pojavile, če bi državni svet, ki sicer predlaganih proračunov ni podprl, denimo izglasoval veto na ta zakon, ker bi za ponovno potrditev zakona v tem primeru DZ potreboval absolutno večino, torej 46 glasov poslancev.

Da je zakon o davku na nepremičnine zagotovo velik preizkus za to vladno koalicijo, so v minulih dneh že priznali tudi nekateri koalicijski partnerji.

Sicer pa omenjeni zakon ostro kritizira opozicija, pred njegovimi posledicami svarijo tudi nekatere družbene skupine, med drugim predstavniki kmetov, gospodarstva in lokalnih skupnosti. Slišati je bilo tudi opozorila na domnevne neustavnosti v zakonu.