Ortoreksija, ki se pogosto prikriva pod krinko zdravega življenjskega sloga, postaja vse bolj pereč problem v sodobni družbi. Kljub temu da zdrav način prehranjevanja prinaša številne koristi, lahko obsedenost s popolnostjo vodi do nevarnih posledic za telesno in duševno zdravje. V tem članku se raziskuje povezavo med perfekcionizmom in ortoreksijo, pri čemer se osredotoča na nedavne ugotovitve, ki kažejo, da je prav težnja po doseganju popolnosti glavni dejavnik za razvoj te motnje. Povečana uporaba družbenih medijev in nenehna izpostavljenost nerealnim idealom dodatno prispevata k razvoju ortoreksije, kar zahteva pozornost raziskovalcev in strokovnjakov.
KO ZDRAVA PREHRANA POSTANE SKRAJNO NEZDRAVA: Povezava med perfekcionizmom in ortoreksijo
Trendi
Alice Liveing, znana kot "Clean Eating Alice", je vplivnica na področju zdrave prehrane, ki je pred kratkim razkrila, kako ji je prizadevanje za popoln zdrav življenjski slog povzročilo resne zdravstvene težave. Pojasnila je, kako so njene težave s "čisto" prehrano in pretirane vadbe negativno vplivale na njeno zdravje. Izgubila je menstrualni cikel, imela težave s spanjem, slabim razpoloženjem, pomanjkanjem energije in slabšim kognitivnim delovanjem. Alicein primer ponazarja, kako lahko prizadevanje za zdrav življenjski slog postane problematično, če je povezano z nerealnimi zdravstvenimi ideali. Ko želja po zdravju preide v obsedeno željo po popolnem zdravju, popolnem telesu in popolnih prehranskih navadah, lahko to postane vseobsegajoče in celo "zasvojljivo".
Kaj je ortoreksija?
Ortoreksija je obsedenost z zdravo prehrano, ki se pogosto razvije iz trendov, kot je "čista prehrana", ki vključuje diete, kot so paleo dieta, Atkinsova dieta in prehranjevanje s surovo hrano. V ekstremnih primerih te prakse lahko privedejo do ortoreksije, ki jo nekateri opisujejo kot zasledovanje "popolnega prehranjevanja". Ortoreksija postaja vse bolj zanimiva tema za raziskovalce in strokovnjake, čeprav še ni uradno priznana kot motnja hranjenja.
Strokovnjaki so ugotovili, da je ortoreksija drugačna od bolj znanih motenj hranjenja, kot je anoreksija. Predlagana diagnostična merila za ortoreksijo vključujejo prisilne prehranske prakse, za katere posameznik verjame, da spodbujajo optimalno zdravje, pretiran strah pred boleznijo zaradi kršenja prehranskih pravil, ki ga spremljajo čustvene reakcije, kot je sram, ter stopnjevanje prehranskih omejitev.
Diagnoza ortoreksije je običajno možna, ko simptomi trajajo več kot šest mesecev. Fizični učinki ortoreksije vključujejo težave, kot so presnovna acidoza, huda izguba teže in podhranjenost. Čustveni učinki pa vključujejo ocenjevanje lastne vrednosti in telesne podobe na podlagi strogih prehranskih pravil. Zaradi pomanjkljivosti pri merjenju ortoreksije so podatki o njene razširjenosti nezanesljivi, vendar nekatere ocene kažejo, da je lahko prisotna pri kar 55 odstotkov ljudi, ki se redno ukvarjajo s telesno vadbo.
Dejavniki tveganja
Več dejavnikov lahko prispeva k razvoju ortoreksije, vključno s preteklimi motnjami hranjenja ali duševnimi motnjami, visokimi stopnjami telesne aktivnosti in vplivom družbenih medijev. Ortoreksija deli tudi številne dejavnike tveganja z drugimi motnjami hranjenja, kot je perfekcionizem.
Perfekcionizem je osebnostna lastnost, za katero so značilni nerazumno visoki standardi in stroga samokritičnost. Lahko se ga razdeli na dve glavni dimenziji: težnje k popolnosti in zaskrbljenost zaradi nepopolnosti. Težnje k popolnosti vključujejo osebno zavezanost k doseganju popolnosti, medtem ko zaskrbljenost zaradi nepopolnosti vključuje strah pred napakami.
Raziskave kažejo, da je perfekcionizem povezan z ortoreksijo. Nedavno so pri Psychology Today sistematično pregledali raziskave na to temo, da bi bolje razumeli, kakšne raziskave so bile opravljene in kakšne so bile ugotovitve. Pregledali so 13 študij, ki so vključevale skoraj 5.000 udeležencev iz različnih področij, kot so izobraževanje, šport in vadba. Ugotovili so, da sta obe dimenziji perfekcionizma povezani z ortoreksijo, vendar so težnje k popolnosti izstopale kot pomembnejši dejavnik. Ta ugotovitev se razlikuje od prejšnjih raziskav, ki so pokazale, da je pri druhih motnjah hranjenja bolj pomembna zaskrbljenost zaradi nepopolnosti. Njihova ugotovitev kaže, da so motivi za ortoreksijo bolj povezani z idealizacijo popolnosti kot s skrivanjem napak.
Ker se veliko mladih zanaša na družbena omrežja za nasvete o življenjskem slogu in prehrani ter zaradi nenehnega pritiska trendovskih diet, gre pričakovati porast ortoreksije. Raziskovalci in strokovnjaki bodo morali še naprej raziskovati in razvijati načine za preprečevanje in zdravljenje te motnje, saj je za nekatere zdrava prehrana postala skrajno nezdrava.