V raziskovalnem projektu Trajnostni modeli kmetovanja na območjih Natura 2000 so sodelovali raziskovalci Biološkega inštituta Jovana Hadžija, ki deluje v okviru Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU, Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) ter ljubljanske biotehniške fakultete.

"V raziskovalnem projektu smo želeli na celovit in multidisciplinaren način analizirati, ali je na pilotnih območjih Natura 2000 mogoče vzpostaviti trajnostne modele kmetovanja, ki bodo poleg doseganja ekonomskih in proizvodnih ciljev omogočali tudi uresničevanje ciljev ohranjanja biotske pestrosti," je pojasnil vodja projekta Urban Šilc iz Biološkega inštituta Jovana Hadžija.

Raziskovalci so izbrali dve raziskovalni območji, Ljubljansko barje in Kras, za kateri so razvili naravovarstvene usmeritve. Na Krasu se zaradi opuščanja kmetij pretirano zaraščajo površine. Na podlagi delavnic z lokalnimi kmetijskimi svetovalci in pogovori s kmeti so raziskovalci opredelili na Krasu pa sedem tipov govedorejskih, ovčjerejskih in vinogradniških kmetij.

"Modeli kažejo, da je ob uvedbi predvidenih varstvenih ciljev nadaljnje poslovanje na veliki večini analiziranih kmetij ekonomsko vzdržno pod pogojem, da takšna politika omogoča postopno prilagoditev in preusmeritev kmetij, enakomerno obremenitev vseh kmetij in ciljne javne podpore, ki so prilagojene razmeram na posameznih kmetijah in posameznih območjih Nature 2000," je pojasnila raziskovalka z oddelka za zootehniko ljubljanske biotehniške fakultete Tanja Šumrada.

Ob tem je poudarila, da je treba razvijati tudi poslovne rešitve na kmetiji in za območja, na primer v obliki shem kakovosti, ki omogočajo dodajanje vrednosti tem proizvodom na trgu.

"Ključno je, da na ravni vsake kmetije uvajanje varstvenih praks poteka sočasno s strateškim odločanjem in z optimizacijo pridelave, saj je na tem področju pri številnih kmetijah še veliko proizvodnih rezerv. Pomembna ugotovitev pa je tudi, da so učinki istih ukrepov na poslovanje različnih kmetij in območij zelo različni, zato enotni ukrepi na nacionalni ravni pogosto niso uspešni," je dejala.

Po besedah raziskovalke na dolgi rok problem predstavljajo predvsem tiste kmetije, ki že trenutno izkazujejo neugodne rezultate poslovanja in s tem vprašljivo trajnost z ekonomskega in socialnega vidika. Gre predvsem za kmetije, ki se ukvarjajo z rejo krav dojilj, in za manjše kmetije, kjer je ohranjanje kmetovanja pogosto bolj kot na podlagi ekonomskega interesa stvar ohranjanja načina življenja in družinske tradicije.

"Za takšne kmetije je verjetno, da bodo ne glede na morebitno uvedbo naravovarstvenih praks v naslednji generaciji opustile pridelavo," je izsledke raziskave povzela Šumrada.

V Sloveniji je v območja Nature 2000 vključena četrtina vseh kmetijskih zemljišč v uporabi, od katerih veliko večino predstavlja trajno travinje. Indikatorji gospodarjenja in sprememb biotske pestrosti so največkrat ptice, metulji in habitatni tipi. Kot je opozoril vodja raziskovalne skupine v (DOPPS) Primož Kmecl, so trendi izrazito negativni v celotni EU in tudi v Sloveniji, saj kažejo na močan upad številčnosti.

Populacije ptic kmetijske krajine so se v Sloveniji v zadnjih 15 letih zmanjšale za skoraj petino. Manjša se tudi številčnost metuljev, medtem ko je v Sloveniji na podlagi zadnje dostopne ocene stanja iz leta 2019 v slabem stanju 45 odstotkov, v neugodnem pa še nadaljnjih 27 odstotkov habitatnih tipov travišč.

Natura 2000 je sicer ena izmed osrednjih točk v pogajanjih med kmeti in vlado. Kmetje zahtevajo, da se območja Nature 2000 - ki jih je po podatkih spletne strani natura2000.gov.si v Sloveniji 355 - zmanjšajo.