V zadnjih mesecih smo večkrat poročali o tem, da so policisti na meji zasačili državljane, ki so se pri prehodu želeli izogniti karanteni oziroma drugim ukrepom, in so zato ponaredili različne listine, ki bi jim to omogočile. Da se policisti s ponarejanjem negativnih testov na koronavirus ali potrdil o cepljenju srečujejo večkrat dnevno, so nam pred nekaj meseci potrdili tudi na Generalni policijski upravi (GPU). Zanimalo nas je, kakšna je zagrožena zaporna kazen za to kaznivo dejanje in v kakšni fazi so postopki na Okrožnem državnem tožilstvu v Kopru.
KAKŠNE KAZNI ČAKAJO "IZNAJDLJIVCE", KI SO SE S PONAREJANJEM HOTELI IZOGNITI KARANTENI? Precej kazenskih ovadb že pri koprskih tožilcih
Koper
Kot so tedaj pojasnili na GPU, se obmejni policisti s problematiko ponarejanja potrdil o izvedenih PCR testih na novi koronavirus ukvarjajo že od januarja. Tedaj so se soočali s ponarejenimi potrdili državljanov BiH in Srbije, kaj kmalu pa je postalo jasno, da se ta praksa zelo hitro širi.
Vedno pogostejši so torej primeri, ko se na meje s ponaredki odpravijo državljani Slovenije. Kot primer, v zadnjem vikendu februarja so koprski policisti samo na mejnem prehodu Dragonja zaznali 15 primerov izkazovanja s ponarejenimi PCR testi. O takšnih primerih pričajo tudi hrvaški policisti, ki so konec aprila v samo enem vikendu naleteli na 14 Slovencev, ki so skušali v državo vstopiti s ponarejenimi izvidi PCR in hitrih antigenskih testov, v sredini maja pa so "ujeli" deset slovenskih državljanov. Takšnih primerov je bilo še bistveno več.
Kot smo poročali, policisti pristnost testov preverjajo tudi preko drugih institucij, zato je kontrolo skoraj nemogoče zaobiti. V kolikor ugotovijo, da gre za ponarejeno listino, jo zasežejo in zoper osebo spišejo kazensko ovadbo, ki jo posredujejo na državno tožilstvo. Prav tam smo preverili, v kakšni fazi so postopki.
Noben primer še ni zaključen
Na Okrožnem državnem tožilstvu v Kopru so nam pojasnili, da so v zvezi s ponarejenimi izvidi, potrdili in kartončki prejeli kar precej ovadb zaradi kaznivega dejanja ponarejanja listin. Obvestili so nas, da je za to kaznivo dejanje predpisana kazen do treh let zapora.
A kot pravijo, dokončnih odločitev o teh zadevah še ni. Bo pa do njih prišlo, "kot običajno, v najhitrejšem možnem času, predvidoma v naslednjih mesecih".
Zanimalo nas je še, ali obravnavajo tudi primere ponarejanj s hrvaške strani, v kolikor gre za državljane Slovenije oziroma so bili listine ponarejene v Sloveniji. Kot nam je pojasnila vodja tožilstva in višja državna tožilka Barbara Milič Rožman, ovadb hrvaških organov še niso prejeli. "V zvezi s tem, ali nam bodo odstopali take zadeve v obravnavo, ali pa bodo storilce obravnavali sami, je odločitev na njihovi strani," je še navedla.