Novorojenčki do 3. meseca starosti potrebujejo 14 do 17 ur spanja na dan. Od 4. meseca življenja do enega leta naj spijo od 12 do 15 ur. Otroci med 1. in 2. letom starosti pa od 11 do 14 ur.

Predšolski otroci, stari od tri do pet let, potrebujejo od 10 do 13 ur spanja, šoloobvezni otroci, stari od šest do 13 let, pa od 9 do 11 ur. Najstniki potrebujejo osem do deset ur spanja, mladi med 18 in 25 let, od 7 do 9 ur, pa tudi odrasli, stari od 26 do 64 let. Ljudje, starejši od 65 let, bi morali spati 7 do 8 ur na dan.

Spanje po 20. letu

Cikel spanja in budnosti postane stabilen v dvajsetih letih. Ključno je, da si takrat ustvarimo zdrave spalne navade, ki bodo trajale vse življenje. Ljudje v tej starostni skupini pa se pogosto težko zavzamejo za stabilno rutino spanja zaradi natrpanega urnika, aktivnega življenjskega sloga ali ker morajo zaradi šolanja ali službe dolgo ostati budni ali se zgodaj zbuditi.

"Ljudje, starejši od 20 let, naj se izogibajo znatnemu vnosu kofeina, zmanjšajo stres in vsaj 30 minut na dan telovadijo, da si zagotovijo dober spanec," pravi nevrokirurg Paul Kaloostian. Na spanec torej vplivajo tudi prehrana, gibanje, hidracija in stres.

Spanje po 30. letu

"Ljudje v 30-ih letih delajo in si ustvarijo družino," dodaja dr. Kaloostian, ki predlaga, naj si starši prizadevajo za razvoj lastnih vzorcev zdravega spanja, medtem ko svoje otroke učijo, naj delajo enako.

Če v tej fazi življenja težko vstanete zjutraj, vam lahko pomaga nekaj preprostih trikov. Zjutraj se izpostavite naravni sončni svetlobi, sobe ne zatemnite preveč in zajtrkujte v eni uri po tem, ko se prebudite. Podobno si ustvarite večerno rutino, ki vključuje tuširanje in umivanje zob pred spanjem. 

Spanje po 40.letu

"Nekatera zdravstvena stanja lahko vplivajo na to, kako dobro spite ponoči," še poudarja strokovnjak in 40-letnikom svetuje, naj smernice spanja prilagodijo svojim potrebam glede na to, kateri del dneva (ali noči) deluje najbolje.

Spanje po 50. letu

Največje spremembe v spanju se zgodijo v 50. letih. "Ljudje v 50. letih začnejo razvijati sočasne zdravstvene razmere, ki pogosto zahtevajo številna zdravila, kar lahko močno vpliva na človekovo sposobnost ustreznega spanca," pravi dr. Kaloostian.

Ker lahko nekatera zdravila za kronične težave povzročijo nespečnost, se je pomembno posvetovati s svojim zdravnikom in razviti načrt upravljanja spanja, ki bo ustrezal vašim individualnim potrebam.

Tudi menopavza lahko vpliva na kakovost spanja pa tudi na zmanjšano delovanje hipotalamusa in hormonske spremembe melatonina in kortizola, ki se začnejo kazati v petdesetih letih. Vse to vpliva ne samo na kakovost, temveč tudi na trajanje spanja, kar vodi do manj spanja in pogostega nočnega prebujanja. Kot vedno so ključnega pomena redna vadba, zdrava prehrana, optimalna hidracija in vzdrževanje stresa.