Na novinarski konferenci bodo tako poleg Brežana prisotni koprski župan Aleš Bržan, direktor Rižanskega vodovoda Koper Martin Pregelj, župan Občine Komen Erik Modic in direktor Kraškega vodovoda Sežana Primož Turšič.

Vlada je sicer že konec februarja v načrt razvojnih programov za obdobje 2023-2026 umestila projekt oskrbe rižanskega in kraškega omrežja s pitno vodo, s katerim naj bi izboljšali oskrbo slovenske Istre s pitno vodo. Takrat je bila med ukrepi, predvidenimi že do letošnjega poletja, navedena izgradnja četrte vodne vrtine v Klaričih blizu Komna, s čimer bi se omogočilo postopno saniranje obstoječih treh vrtin, ki so v obratovanju že 40 let in jih je treba obnoviti.

Na območju nekdanjega mejnega prehoda Sveta Barbara je predvidena obnova cevovoda in njegova povezava z vodohranom Kašteljer, s čimer bodo omogočili redni dotok dodatnih količin vode v rižanski vodovod. Zaradi tega je na območju omenjene lokacije potrebna tudi investicija v povezavo z vodovodnim sistemom Trsta.

Na že obstoječem cevovodu od vodohrana Rodik do vodarne Rižana bodo medtem po napovedih za pritok dodatnih količin vode izvedli izboljšave na objektih oz. odpravili ozka grla. V vodarni Gabrijeli ob meji s Hrvaško je ob tem predvidena izgradnja novega sistema filtriranja in ostale opreme. Med projekti je tudi navezava rižanskega vodovoda na sistem vodovoda hrvaškega dela Istre. V okviru tega je v načrtu izvedba povezave vodohranov Gradin in Hrib, kar bo omogočilo dotok dodatnih količin vode iz vodnega vira sveti Ivan v hrvaški Istri.

Na slovenski obali v poletni sezoni namreč redno, še posebej v sušnih letih, prihaja do težav pri oskrbi z vodo, razmere pa v Rižanskem vodovodu rešujejo predvsem z uvozom vode iz Hrvaške. Lani je zaradi splošne suše usahnil tudi ta vir, zato je bilo treba vodo s cisternami dovažati s Planinskega polja. Obala je tako edini gosto naseljen in gospodarsko razvit del Slovenije, ki nima stabilne oskrbe s pitno vodo.

Do rešitev, ki jih vlada potrjuje danes in o katerih so se predstavniki občin, vodovodov in ministrstev usklajevali več mesecev, prihaja po tistem, ko se je država lani jeseni odpovedala zajezitvi Suhorce ali Padeža v Brkinih, ki se je omenjala kot ena od možnih rešitev in proti kateri se je ostro postavila civilna iniciativa.