V začetku septembra se znova zaženejo društva, pa tudi ljudje poprimejo za kakšno športno dejavnost. Pa naj gre za fitnes, mali nogomet, kolesarjenje ali pa hojo v hribe. Druge bolj zanimata kultura in umetnost. Slednji zato raje obiščejo galerije in gledališča ali pa se udeležijo kakšnega ex-tempora, kot je aktualni v Piranu. Ob preverjanju, koliko  aktivnih društev je v tem trenutku v Obalno-kraški regiji, nas visoka številka preseneti: teh je kar 1265!

Za vsakega nekaj

Zatorej zlahka rečemo, da se res lahko najde za čisto vsakega nekaj, pa naj gre za borilne veščine, etnološko obarvane vsebine ali izdelavo ročnih izdelkov. Predvsem pa številka izniči popularni rek "Obala, ke bala". Na Obali lahko počnemo res marsikaj, le pogledati moramo okoli sebe in izbrskati informacije, kaj vse imamo praktično na dosegu roke. Res pa je, da je lažje sedeti na kavču in tarnati. A vemo, da tako ne bomo dočakali nobene nove izkušnje, prav tako bomo prikrajšani za nova poznanstva. Prostočasne dejavnosti namreč ne vplivajo pozitivno le na naše telo, počutje in um, imajo tudi zelo pomembno družabno komponento. Nekateri prek plesnega tečaja spoznajo svojo boljšo polovico, drugi spet v navijaškem društvu spoznajo prijatelje, s katerimi se tako ujamejo, da gredo nato tudi na kakšno zabavo ali koncert. In ne smemo pozabiti! Hobiji lahko postanejo tudi uspešen posel. Pomembno je širiti lastna obzorja in pridobivati nove izkušnje, pa tudi ustvariti širši socialni krog. Vse skupaj se pravzaprav začne že, ko otroci začnejo hoditi v šolo in obiskovati interesne dejavnosti, ki nam lahko dajo celo več izkušenj za življenje. Temu pritrjuje tudi priznani klinični psiholog dr. Robert Trunkl.

Prostočasne dejavnosti ne vplivajo le na dobro počutje posameznika, njihove koristi vplivajo tudi širše. Medijsko bombardiranje o krizi je privedlo do psihološke blokade prebivalstva. Ljudje manj trošijo, saj se vsi bojijo, kaj bo prinesel jutrišnji dan. Da je zmanjšana notranja potrošnja dejansko nadvse zaskrbljujoča, so opozorili tudi predstavniki Slovenskega statističnega urada ob razgrnitvi podatkov, da je imela naša država  v drugem četrtletju 3,2 odstotni padec BDP-ja.

Kriza se je začela kot kriza vrednot, na družbeni ravni. Torej jo moramo na tej ravni tudi rešiti. V času potrošništva smo ljudem in medčloveškim odnosom dajali premalo pomena. To je potrebno spremeniti. In pri tem velja imeti v mislih besede slavnega fizika Alberta Einsteina: "Ni nujno, da vse, kar je mogoče prešteti, tudi šteje, in ni nujno, da je vse, kar šteje, mogoče tudi prešteti."