V Lidl Slovenija pravijo, da sta varnost in kakovost živil zanje na prvem mestu. "V primeru ugotovljenih neustreznosti izdelkov vedno tudi ustrezno ukrepamo. Ne glede na učinkovito kontrolo kakovosti pa do takih primerov v trgovinah izjemoma vseeno lahko pride," so navedli. Potrošnikom, ki na prodajnih policah opazijo takšne izdelke, kot jih je fotografiral bralec, svetujejo, da na to opozorijo zaposlene v trgovini in da se obrnejo na Lidlovo službo za pomoč kupcem.

Lidl Slovenija: nismo zaznali generalne neskladnosti živila v prodaji

"V omenjenem primeru nismo zaznali, da bi šlo za generalno neskladnost živila v prodaji. Možnih pa je seveda več scenarijev, npr. poškodba izdelka pri transportu ali med zlaganjem na police; neustrezna rotacija blaga (starejše sadje in zelenjava ostaneta na policah, medtem ko se nove zaloge nalagajo na vrh); neustrezna temperatura skladiščenja, kar je lahko velik problem sploh v poletnih mesecih," navajajo in dodajajo, da so o zadevi obvestili pristojni oddelek, kjer bodo primer raziskali in uvedli ukrepe, da se takšna situacija ne bi ponovila.

UVHVVR: pomembni so pogoji hranjenja

Kot pojasnjujejo na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR), v Sloveniji ni predpisov, ki bi določali čas hranjenja sadja in zelenjave v hladilnicah. Tako se jabolka hranijo tudi leto dni. "Sveže sadje in zelenjava se po sami sestavi in strukturi zelo razlikuje med seboj, kar vpliva na čas hranjenja. Pomembni so tudi pogoji hranjenja, kot so temperatura, vlaga in sestava atmosfere, kar se določi v okviru tehnološkega postopka," pravijo.

Na deklaracijah je obvezen podatek o poreklu svežega sadja in zelenjave, zato kupci lahko takoj razberejo, od kod je prišlo. "Pri nas se tržijo domači pridelki, pridelki iz držav EU ter pridelki iz zelo oddaljenih držav, na primer grozdje iz Južnoafriške republike, banane iz Ekvadorja in podobno. Sadje in zelenjava potujeta z različnimi prevoznimi sredstvi – od tovornjakov, letal in ladij, čas pa se temu primerno spreminja. V primeru potovanja z ladjo morajo biti v kontejnerjih zagotovljeni ustrezni pogoji (temperatura, vlaga, atmosfera). Če to ni zagotovljeno, lahko pride do prehitrega dozorevanja in kvara med prevozom," razlagajo na UVHVVR.

Na vprašanje, ali lahko do ovenelosti in plesnivosti pride zelo hitro, v roku nekaj ur ali še prej, na UVHVVR odgovarjajo, da je to odvisno od pogojev predhodnega hranjenja in rokovanja z živilom. "Nemalokrat se ugotovi, da je neustrezno stanje na trgovskih policah posledica premajhnega števila zaposlenih, ki bi sproti pregledovali ponudbo. Če potrošnik v trgovini zazna slabo stanje sadja in zelenjave, lahko o tem vedno opozori zaposlene, ki so dolžni neustrezne proizvode odstraniti. Čas pojava ovenelosti in plesnivosti je odvisen od pogojev predhodnega hranjenja in rokovanja z živilom (na primer obtolčenost), v nekaterih primerih je to lahko hitro (na primer, maline)," pojasnjujejo.

Trgovci lahko prodajajo le sadje in zelenjavo, ki ob sprejemu izpolnjuje minimalne standarde, sicer morajo proizvode zavreči. Proizvodi morajo biti nepoškodovani, zdravi, čisti (praktično brez vsake vidne tuje snovi), brez škodljivih organizmov, brez poškodb (ki bi jih na mesu povzročili škodljivi organizmi), brez odvečne zunanje vlage in brez tujega vonja oziroma okusa. Proizvodi morajo biti dovolj razviti, vendar ne preveč razviti. Sadje mora biti dovolj zrelo, a ne prezrelo, navajajo.

Najbolj dovzetno na hitro venenje je sadje in zelenjava z več vode, tanjšo povrhnjico (na primer, jagodičevje, breskve, nektarine, listnata zelenjava) in brez zaščitnih voskov. Na venenje lahko vpliva tudi delež naravnega sladkorja v plodu.

Ali je potrebno zavreči sadje in zelenjavo, ki smo jo kupili v trgovini in je postala plesniva?

"Posamezni plesnivi plodovi niso primerni za prehrano. Prisotna plesen, ki je največkrat posledica prezrelosti ali ran na plodu, iz katerih izteka sok, ki predstavlja hranilo za plesni, lahko nakazuje tudi na prisotnost mikotoksinov. Nekateri od teh imajo lahko tudi negativne učinke na zdravje potrošnikov, zato je pomembno, da potrošnik plesnivo sadje ali zelenjavo oziroma prizadeti del zavrže," zaključujejo na UVHVVR.