Usklajevanja proračuna so bila dolgotrajna in težka, ena od koalicijskih partneric je celo zagrozila z odhodom iz koalicije. V stranki DeSUS so bili namreč zgroženi nad namero vlade, da bi prihranke zagotovila z ukinitvijo rekreacijskega dodatka za upokojence. Kot je večkrat napovedal predsednik DeSUS Karl Erjavec, bo njegova stranka v primeru kakršnegakoli posega v pokojnine odšla iz vlade.

Sindikate so razburile besede več ministrov, da vlada v okviru priprave proračuna razmišlja o posegu v minimalno plačo. Kot so opozorili, minimalno plačo prejema približno 50.000 ljudi, ki delajo v najtežjih pogojih. "Politika naj vzame denar, kjer je. Naj ne rešujejo bank in tajkunskih kreditov z zniževanjem standarda te skupine ljudi," je vlado pozval predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič.

Po besedah premierke proračun ohranja socialne postavke

Premierka Alenka Bratušek je sicer zatrdila, da se vlada nikoli ni pogovarjala o zniževanju pokojnin, popolni ukinitvi regresa upokojencem, zniževanju minimalne plače ali dodatnih posegih v plače v javnem sektorju. Kot je povedala, so s proračunom uspeli ohraniti socialne pravice in pokojnine na ravni, kot so danes, čeprav na ta račun trpijo nekatere druge postavke.

Potem ko je julija sprejeti rebalans letošnji primanjkljaj dopustil pri 1,5 milijarde evrov, ga namerava vlada prihodnje leto potisniti občutno navzdol, namreč na dobro milijardo evrov. S tem naj bi primanjkljaj znašal 2,9 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) in leta 2015 2,4 odstotka BDP. V skladu s poslovnikom DZ mora vlada proračunske dokumente v parlamentarno obravnavo poslati najpozneje do torka.

Zaradi novih davkov več prihodkov

Prihodnje leto vlada načrtuje 8,63 milijarde evrov proračunskih prihodkov, kar je pol milijarde evrov več, kot naj bi se v državno blagajno steklo letos. Pri tem je že upoštevala načrtovano uvedbo davka na nepremičnine, od katerega si obeta 216 milijonov evrov prihodkov.

Davčni prihodki so sicer prihodnje leto ocenjeni v skupni višini 6,87 milijarde evrov, kar je 561 milijonov evrov več, kot jih vlada predvideva pobrati v letošnjem proračunu.

Med davčnimi prihodki se bodo občutneje, za okoli 170 milijonov evrov, povečali prilivi od davka od dohodkov pravnih oseb, katerega stopnja se z letom 2014 ne bo znižala, kot je bilo predvideno sprva. Ob tem se nas Gospodarski zbornici Slovenije sprašujejo, ali bo to povečanje posledica ukrepov preprečevanja sive ekonomije, gospodarstvo na nove obremenitve namreč ne pristaja.

Davka na dodano vrednost, ki se je z letošnjim julijem zvišal, bo država prihodnje leto pobrala približno 130 milijonov evrov več kot letos. Le za nekaj milijonov evrov pa se bodo povečali prilivi od dohodnine, čeprav bodo zavezanci plačevali več, saj se z letom 2014 ukinja avtomatično usklajevanje olajšav in lestvice z inflacijo.

Spopad s sivo ekonomijo

Višje prilive v proračun si vlada obeta tudi od bolj odločnega spopada s sivo ekonomijo. Po besedah Bratuškove je že pripravljen "obsežen dokument o obvladovanju sive ekonomije, ki zajema več ministrstev in se bo dopolnjeval z novimi potrebnimi ukrepi". Ukrepi bodo urejali delo na črno, uvedbo odškodnin za t.i. črne gradnje, uvedel se bo poostren nadzor nad delom, tržni inšpektorat pa bo še naprej poostreno nadzoroval izdajanje računov.

Proračunski odhodki bodo za 10 milijonov evrov višji kot letos in bodo znašali 9,6 milijarde evrov. Za plače in druge izdatke zaposlenim v javnem sektorju je vlada predvidela približno 25 milijonov evrov manj kot letos, vendar je sodišče pred nekaj dnevi dokončno odločilo, da mora država izplačati tretjo četrtino odprave plačnih nesorazmerij za nazaj. Po ocenah gre za blizu 170 milijonov evrov in minister za notranje zadeve Gregor Virant je že dejal, da bo denar za to obveznost država lahko dobila le z znižanjem plač javnih uslužbencev.

Vlada namerava najbolj varčevati pri izdatkih za blago in storitve, med drugim se zmanjšujejo tudi subvencije podjetjem, transferji posameznikom in gospodinjstvom pa bodo ostali na približno enaki ravni kot letos.

Sindikati zapustili sejo Ekonomsko socialnega sveta

Vlada je predlog sredi minulega tedna že predstavila poslancem koalicijskih strank, ki so po besedah Bratuškove podprli napore vlade za pripravo dokumenta in dejstvo, da se ohranja socialna država. Manj sreče je imela s predstavitvijo socialnim partnerjem, saj so sindikati v razočaranju nad poznim prejemom gradiva petkovo sejo Ekonomsko socialnega sveta protestno zapustili.

Tokrat je vlada proračunske dokumente prvič predstavila tudi opozicijskim poslancem, še preden jih je dokončno potrdila. Na petkovo srečanje so sicer prišli le predstavniki SLS in NSi, medtem ko se poslancem SDS srečanje ni zdelo smiselno. "Tak sestanek bi bil smiseln v času, ko se je proračun oblikoval; ni smiselna predstavitev proračuna potem, ko ga je vlada že sprejela," je dejal vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko.