Evropski poslanci lahko ob svojem delu v parlamentu opravljajo tudi druge plačljive in neplačane dejavnosti. Vsak četrti evroposlanec je tako prijavil dodatni zaslužek, skupno pa to nanese 8,7 milijona evrov dodatnega zaslužka letno, je razvidno iz izjav, ki so jih poslanci posredovali glede zasebnih interesov. V izjavah morajo navesti vsa sredstva nad 5000 evri, ki jih letno prejmejo poleg svoje poslanske plače.

Še veliko več poslancev pa opravlja dodatne dejavnosti, ki niso plačane. Skupno je 70 odstotkov evroposlancev sporočilo, da opravljajo dodatno dejavnost, skupno pa so zabeležili 1751 dejavnosti, kar je v povprečju malo več kot dve na poslanca.

Rekorder po dodatnem prihodku je litovski evroposlanec Uspaskich (nepovezani), ki letno zasluži tri milijone evrov preko podjetja Edvervita, ki se primarno ukvarja z nepremičninami.

Na drugem in tretjem mestu sta po višini dodatnega prihodka Francoz Jerome Riviere in Madžar Laszlo Trocsanyi (obe nepovezana). Prvi je z dodatnimi dejavnostmi zaslužil še 220.248 evrov, drugi pa 171.638 evrov, poroča bruseljski portal Politico.

Povprečna letna plača evropskega poslanca sicer znaša približno 120.000 evrov.

Med osmimi slovenskimi evroposlanci imajo po najmanj eno dodatno aktivnost Franc Bogovič (EPP/SLS), Romana Tomc (EPP/SDS) ter Matjaž Nemec in Milan Brglez (oba S&D/SD). Prihodek od dodatnih dejavnosti pa sta prijavila Bogovič in Brglez. Bogovič je prijavil dodatni prihodek v višini 30.000 evrov na račun svoje srednje velike družinske kmetije, Brglez pa 5000 evrov dohodka iz predavanj na ljubljanski Fakulteti za družbene vede in mariborski Pravni fakulteti.

Pri Transparency International EU so danes opozorili, da vse te dejavnosti brišejo meje med osebnimi interesi in političnimi prednostnimi nalogami, sproža pa tudi vprašanja o resničnih motivih za delovanje poslancev Evropskega parlamenta.

Med spornejšimi dodatnimi dejavnostmi so izpostavili finančno svetovanje bankam, ki ga je izvajal nemški evroposlanec Markus Ferber (EPP), medtem ko je sodeloval pri pripravi direktive, povezane s finančnimi trgi. Podobno je njegov strankarski kolega Axel Voss pisal mnenje o aktu o umetni inteligenci, hkrati pa je član svetovalnega odbora za varstvo podatkov pri nemškem telekomunikacijskem velikanu Deutsche Telekom.

Čeprav so po aferi Katargate skušali reformirati notranja pravila glede transparentnosti in integritete, pa po novem evropskim poslancem ni več treba nujno razkriti stranskih zaslužkov, ki so nižji od 5000 evrov letno. Pred tem je veljalo, da morajo v izjavi navesti vse dodatne prihodke.